Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Up-275/04

Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Up-275/04 - 4

8. 6. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 25. maja 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 1365/2002 z dne 11. 2. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Ustavna pritožnica ni uspela z zahtevo, da ji pristojni organi priznajo status žrtve vojnega nasilja - taboriščnice.

Ker je bila od italijanskih okupacijskih oblasti leta 1942 najprej odpeljana v taborišče Z. iz V. pri V., se po kapitulaciji Italije vrnila tja in se v Slovenijo preselila po 31. 12. 1945, po odločbah pristojnih upravnih organov ne izpolnjuje pogojev za pridobitev zahtevanega statusa. Temu sta pritrdili tudi obe sodišči v upravnem sporu.

2.Sodbi Vrhovnega sodišča, s katero so bila njena pravna sredstva izčrpana, očita ustavna pritožnica, da ji krši človekove pravice iz 8., 14., 15. in 50. člena Ustave.

Sklicuje se tudi na 2. člen "Splošne deklaracije človekovih pravic" ter na 2., 3. in 4. člen "Deklaracije o pravicah invalidov".

3.Ko utemeljuje te očitke, pritožnica že uvodoma meni, da bi sodišče ne smelo upoštevati določbe (očitno sedmega odstavka 2. člena) Zakona o žrtvah vojnega nasilja (Uradni list RS, št. 63/95 in nasl. - v nadaljevanju ZZVN), ker da je

diskriminatorna in v neskladju z Ustavo. To zakonsko določbo je ustavna pritožnica izpodbijala že v svoji pobudi v zadevi št. U-I-210/02, ki je bila s sklepom Ustavnega sodišča z dne 30. 5. 2002 zavrnjena kot neutemeljena. Izpodbijani sodbi ni mogoče očitati, da krši človekovo pravico s tem, ko pri svoji odločitvi upošteva z Ustavo skladno zakonsko določbo, ki ureja pritožničin primer, četudi ga ureja izključujoče.

B.

4.Ustavno pritožbo lahko vloži (prvi odstavek 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču - v nadaljevanju ZUstS), kdor meni, da mu je s posamičnim aktom kršena človekova pravica ali temeljna svoboščina. Člen 8 Ustave je ena od splošnih določb Ustave in ne vsebuje nobene človekove pravice, zato se nanj v utemeljevanju ustavne pritožbe ni mogoče sklicevati.

5.Pravica do statusa žrtve po ZZVN ni ena od človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, katerih uveljavljanje oziroma varstvo zagotavlja Ustava. Prvi odstavek 14. člena in 15. člen Ustave ne vsebujeta takšnih določb o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, da bi bilo lahko v obravnavani zadevi sklicevanje na te določbe utemeljeno. To velja tudi za 2. člen "Splošne deklaracije človekovih pravic".

6.Določba drugega odstavka 14. člena Ustave, na katero se pritožnica tudi sklicuje, se v primeru, kot je izpodbijana sodba, konkretizira v pravici do enakega (sodnega) varstva pravic. To pravico bi sodba pritožnici lahko kršila, če bi bil v njej zakon uporabljen drugače kot v drugih enakih primerih, česar pa pritožnica ne dokazuje, a tudi ne zatrjuje.

7.Ne glede na to, na katero deklaracijo o pravicah invalidov pritožnica misli, v obravnavanem primeru tudi kršitve pravic invalidov očitno ni: gre za posebno varstvo, ki ga Ustava v tretjem odstavku 50. člena zagotavlja žrtvam vojnega nasilja (in ne za varstvo, ki ga zagotavlja invalidom).

8.Sleherna krajevna in časovna meja, ki se je zakonodajalec posluži pri urejanju nekega področja, ustvarja med konkretnimi primeri, ki se take meje drže ali so ji blizu, razlike, ki so ob njihovem medsebojnem primerjanju lahko življenjsko težko razumljive in vzbujajo občutek prikrajšanosti, neenakega obravnavanja in podobno. Tako je tudi v pritožničinem primeru.

Njena nezadovoljnost, ker ji je bila zahteva za pridobitev statusa žrtve vojnega nasilja zavrnjena, je človeško razumljiva. Za kršitev zatrjevanih človekovih pravic pa očitno ne gre. Zato njene ustavne pritožbe ni bilo mogoče sprejeti.

C.

9.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 - popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan

Ustavno sodišče

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia