Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Plačilo 6. odst. 58. čl. ZGD pomeni sankcijo družbenikov za neuskladitev z določbami ZGD. Gre za ..... odgovornost, in sicer tako družbe same kot njenih družbenikov. Na odgovornost družbenikov ne vpliva dejstvo, da se je družba kasneje uskladila z določbami ZGD.
Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v zvezi s popravnim sklepom potrdita.
Tožeča stranka sama krije stroške pritožbe, dolžna pa je povrniti prvotoženemu F. G. stroške odgovora na pritožbo v znesku 378.909,00 SIT v 15 dneh pod izvršbo.
Drugotožena stranka P. C. sam krije stroške odgovora na pritožbo.
Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke po katerem bi ji bila dolžna prvotožena stranka F. G. plačati znesek 29.581.800,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20.4.1995 dalje do plačila. Tožeči stranki je še naložilo, da povrne F. G. pravdne stroške v znesku 935.800,00 SIT s pripadajočimi zamudnimi obrestmi, drugotoženi stranki P. C. pa ob upoštevanju popravnega sklepa pravdne stroške v znesku 735.600,00 SIT s pripadajočimi zamudnimi obrestmi prav tako od 24.12.2003 dalje.
Zoper sodbo se pritožuje tožeča stranka iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve pravdnega postopka. Prvostopnemu sodišču očita napačno tolmačenje 6. odstavka
580. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD). Po oceni pritožbe samo dejstvo, da se prvotno tožena stranka družba F. d.d. ni pravočasno uskladila zadošča za odgovornost prvotožene stranke kot njenega družbenika. Prvostopno sodišče je sicer odločilna dejstva (obstoj in zapadlost terjatve tožeče stranke do družbe F. d.d. dne
19.4.1995, neusklajenost družbe F. z določbami ZGD na ta dan in dejstvo, je bil F. G. delničar družbe d.d.) ugotovilo pravilno, pač pa je nepravilno uporabilo določbo 6. odstavka 580. člena ZGD. Zato predlaga sodišču druge stopnje, da v tem delu sodbo, ki se nanaša na F. G. spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti stroškovno ugodi.
Glede odločitve o povrnitvi pravdnih stroškov P. C. pa uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka
339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) saj izpodbijana sodba niti popravni sklep nimata ustreznih razlogov. Zato te odločitve ni mogoče preizkusiti.
Obe toženi stranki sta na pritožbo odgovorili.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvotno tožeča stranka vložila tožbo (dne 17.7.1995) proti trem toženim strankam in sicer proti družbi F. d.d. Ljubljana, F. G. in P. C. iz Ljubljane. Glede na umike tožbe zoper prvotno prvo in tretje toženo stranko je ostal sporen le še zahtevek zoper F. G.. Tožeča stranka je uveljavljala terjatev zoper njega na podlagi določbe 6. odstavka 580. člena ZGD, torej zato, ker se družba F. v kateri je bil F. G. delničar do 31.12.1994 ni uskladila z določbami ZGD. V času zapadlosti terjatve (dne
19.4.1995), ki se vtožuje je bila torej družba F. d.d. z določbami ZGD neusklajena. Prvostopno sodišče pa je zahtevek zavrnilo zato, ker v konkretnem primeru družba F. d.d. zaradi neuskladitve z določbami ZGD ni bila likvidirana ampak se je uskladila kasneje dne 15.5.1996. Zaradi kasnejšega preoblikovanja družbe F. ponovno v delniško družbo zato subsidiarna odgovornost delničarja (F. G.) ni podana, saj je glede na naknadno preoblikovanje družbe F. po oceni izpodbijane sodbe subsidiarna neomejena odgovornost delničarja F. G. odpadla.
Pritožbeno sodišče pa očita prvostopnemu sodišču, da pomeni navedena odločba (6. odstavek 580. člena ZGD) sankcijo za tiste družbenike, za tiste delničarje, katerih družbe se niso pravočasno uksladile in zato ni bistveno dejstvo, da se je družba F. d.d. uskladila kasneje dne
15.5.1996. Bistveno je, da v času zapadlosti terjatve tožeče stranke do družbe F. dne 19.4.1995 v skladu z določbami ZGD ni bila usklajena.
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je treba pri presoji določbe
6.odstavka 580. člena ZGD na kateri temelji vtoževani zahtevek zoper F. G. prvenstveno upoštevati odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-135/00 z dne 9.10.2002, s katero je ustavno sodišče določbo
6. odstavka 580. člena ZGD razveljavilo, v kolikor se nanašajo na tiste družbenike, ki v smislu obrazložitve ustavne odločbe niso odgovorni za obveznosti družbe. Iz obrazložitve ustavne odločbe pa je celo razvidno, da celotna razveljavitev tega določila ni bila sprejeta samo zato, da bi bili zaščiteni interesi vseh družbenikov, predvsem tudi interesi upnikov. Glede na navedeno odločitev ustavnega sodišča tako morajo sodišča v sodnih postopkih v smislu obrazložitve te ustavne odločbe upoštevati ali je imel posamezni družbenik oziroma delničar vpliv na zahtevano uskladitev po ZGD oziroma na samo poslovanje družbe. Le v primeru, če je družbenik imel vpliv (na primer zaradi večinskega deleža v družbi) so takšni "aktivni družbenii odgovorni za obveznosti družbe. Družbeniki, ki vpliva niso imeli pa za obveznosti družbe ne odgovarjajo. Pravdni stranki je prvostopno sodišče sicer zgoraj navedene odločbe ustavnega sodišča niso upoštevali, zato potrebnih navedb in ocene niso podane. Vendar pa je že iz podatkov iz sodnega registra pred uskladitvijo družbe F. d.d. in po njej dne 15.5.1996 razvidno, da je znašal delež osnovnega kapitala F. G. le 2% oziroma kasneje le dve delnici glede na ostale delničarje družbe F.. Te ugotovitve tudi pravilno povzema prvostopno sodišče v izpodbijani sodbi v zadnjem odstavku na tretji strani in prvem odstavku na četrti strani. To pa pomeni po oceni pritožbenega sodišča ne glede na to, da ugovorov v tej smeri ni bilo, da nikakor ni mogoče sklepati, da je bil F. G. družbenik, ki bi lahko imel vpliv na družbo F. saj je bil njegov delež premajhen. Volja delničarjev se manifistira v skupščini delniške družbe. Bistvena je večinska volja delničarjev. Manjšinski delničarji lahko določene pravice uveljavljajo, vendar morajo imeti vsaj 1/10 oziroma dvanajstino osnovnega kapitala (glej 284. člen ZGD). Tega pogoja ob dejstvu, da je imel F. G. 2% osnovnega kapitala oziroma dve delnici ni izpolnjen. Zato ni mogoč zaključek, da je imel F. G. vpliv na zahtevane uskladitve družbe F. d.d. z ZGD. Če pa je tako zanj uporaba določba 6. odstavka 580. člena ZGD glede na odločbo ustavnega sodišča ni mogoča že iz tega razloga. Zato ostali pritožbeni razlogi glede na takšne ugotovitve tudi niso bistveni, saj na drugačno odločitev ne morejo vplivati. Pritožba se tako neutemeljeno sklicuje na neomejeno odgovornost F. G. zaradi neuskladitve družbe F. d.d., saj glede na njegov delež kapitala ni mogoč sprejeti zaključek, da je omenjeni imel vpliv na zahtevano uskladitev po ZGD oziroma, da je zato kot aktivni družbenik za obveznosti družbe odgovoren. To pa pomeni, da je odločitev prvostopnega sodišča pravilna kljub drugačni razlagi 6. odstavka 580. člena ZGD. Zato je bilo treba pritožbo tožeče stranke, ki se nanaša na glavni zahtevek zoper F. G. zavrniti in izpodbijano sodbo v tem delu potrditi.
Pritožba tudi neutemeljeno očita prvostopnemu sodišču, da odločitve o stroških zoper P. C. ni mogoče preizkusiti, ker ni obrazložena, prav tako pa tudi ni obrazložen popravin sklep. Uveljavljana bistvena kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ni podana. Prvostopno sodišče je tudi navedene stroške obrazložilo v 1. odstavku na drugi strani izpodbijane sodbe. Iz obrazložitve je tudi razvidno, da je prvostopno sodišče priznalo P. C. zoper katerega je bila tožba pravnomočno umaknjena v skladu z Zakonom o sodnih taksah in Odvetniško tarifo takso za odgovor na tožbo, stroške sestave odgovora na tožbo in zastopanje na naroku za glavno obravnavo ter še 20 DDV, kar skupaj znesek 735.600,00 SIT. Zato je prvostopno sodišče stroške v prvotni višini (335.600,00 SIT kot izhajajo iz izpodbijane sodbe) pravilno popravilo s sklepom z dne 12.1.2004 na znesek 735.600,00 SIT. Pritožba tako tudi v tem delu ni utemeljena.
Pritožbeni razlogi tako niso podani kot tudi ne tisti, na katere pazi pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe po uradni dolžnosti. Zato je bilo treba pritožbo tožeče stranke zavrniti kot neutemeljeno in izpodbijano sodbo, skupaj s popravnim sklepom potrditi v skladu s
353. členom ZPP.
Tožeča stranka s pritožbo ni uspela. Zato sama krije stroške pritožbenega postopka. Odgovor na pritožbo zoper sklep o stroških ni predviden. Zato tudi pooblaščenec drugotožene stranke P. C. sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo (366. člen ZPP). Tožeča stranka pa je dolžna povrniti F. G. stroške odgovora na pritožbo, ki so bili odmerjeni v skladu z veljavno Odvetniško tarifo in Zakonom o sodnih taksah in znašajo 378.909,00 SIT. Odločitev o stroških temelji na 1. odstavku 165. člena, 1. odstavku 154. člena in 1. odstavku 155. člena ZPP.