Jedro

Po drugem odstavku 142. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) neposredna izvršljivost notarskega zapisa učinkuje tudi proti vsakemu kasnejšemu pridobitelju lastninske pravice na zastavljeni nepremičnini. Dejstvo, da dolžnica, ki je pridobila lastninsko pravico na nepremičnini po vknjižbi zastavne pravice in zaznambe neposrednosti izvršljivosti notarskega zapisa, ni podpisala notarskega zapisa, na veljavnost in izvršljivost le-tega nima nobenega vpliva in ne predstavlja ovire, da se upnica poplača iz zastavljene nepremičnine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnic zavrnilo in odločilo, da nosita sami svoje stroške postopka.

2. Proti temu sklepu se dolžnici pravočasno pritožujeta iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) in predlagata razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Očitata, da je sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb postopka s tem, ko ni odločilo o dokaznem predlogu dolžnic, da se naj postavi izvedenec finančne stroke in kot priča zasliši stečajni upravitelj. Trdita, da je bila terjatev upnice v stečajnem postopku večkrat delno plačana ter da so bile zastavljene nepremičnine prodane za več kot 90.000,00 EUR. Z opustitvijo izvedbe predlaganih dokazov je sodišče onemogočilo ugotovitev dejanskega stanja glede poplačila upnice v stečaju. Predlagata, da sodišče opravi poizvedbe o delnih plačilih v okviru stečaja, izvedenec finančne stroke pa izdela obračun. Dolžnicama tudi ni bil vročen odgovor na ugovor, kar predstavlja kršitev načela kontradiktornosti. Enako kot v ugovoru, izpostavljata, da dolžnica ni podpisala notarskega zapisa, kar pa po mnenju pritožnic vpliva na veljavnost in izvršljivost. Dolžnici nista bili obveščeni, ali je upnica izpolnila svojo obveznost in se sodišče do tega tudi ni opredelilo, kot tudi dolžnici nista bili obveščeni, da je pogodba kadarkoli prenehala in zapadla. Nepravilno je stališče sodišča, da je upnica dokazala zapadlost terjatve in materialnopravno zmotno, da zapadlost napram dolžnicama ni potrebno izkazati. V kolikor je upnica imela terjatev napram „A d.o.o.“, bi jo morala uveljavljati v stečajnem postopku in tam uveljavljati ločitveno pravico. Dolžnici trdita, da je kreditojemalec poravnal dolg in da ni pravno upoštevno izstavljati stanje terjatve na dan 3. 2. 2012 glede na uveden stečajni postopek junija 2011. Opozarjata, da upnica ni predložila dokazov o višini terjatve, niti dokazov o tem, kakšen znesek naj bi bil izplačan kreditojemalcu.

3. Upnica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Neutemeljen je očitek bistvene kršitve določb postopka, saj se je prvostopenjsko sodišče do obeh dokaznih predlogov opredelilo (točka 7 in 9 obrazložitve) in tudi utemeljilo, zakaj je opustilo izvedbo dokazov. Ob tem, ko je obstoj in višina upničine terjatve ugotovljena v izvršilnem naslovu in je upnica v predlogu določno navedla višino še neplačane glavnice, pogodbenih in zamudnih obresti na dan vložitve predloga za izvršbo ter navedeno dokazno podprla z izpiskom iz poslovnih knjig in obračunom obresti, (in tako ne držijo pritožbene trditve, da upnica ni predložila dokazov za višino terjatve), medtem ko dolžnici nista niti navedli, katera plačila upnica ni upoštevala in koliko je po njunem višina neplačane terjatve ter v katerem delu je terjatev sporna, je prvostopenjsko sodišče izvedbo dokaza s postavitvijo izvedenca finančne stroke pravilno ocenilo kot neprimeren. Glede na nedoločne, pavšalne ugovorne navedbe dolžnic ni jasno, kaj naj bi izvedenec finančne stroke sploh preizkušal oziroma ugotavljal. 6. Pritožbeno sodišče tudi pritrjuje prvostopenjski oceni o nepotrebnosti dokaza, da se kot priča zasliši stečajni upravitelj iz razloga, ker so podatki o prodaji premoženja v stečaju javno dostopni. Sodišče prve stopnje se je z vpogledom v te podatke prepričalo, da upnica v njem do sedaj ni prejela nobenega plačila (list. št. 54 do 63). Dolžnici nasprotnega nista izkazali s konkretnimi navedbami in s predložitvijo dokazov (drugi odstavek 53. člena ZIZ). Ugovor dolžnic, ki ga ponavljata v pritožbi, o delnem plačilu v stečajnem postopku, je tako prvostopenjsko sodišče utemeljeno zavrnilo. Kot je pravilno pojasnilo, imata dolžnici v primeru, da bo v nadaljevanju upnica delno ali v celoti poplačana v okviru stečajnega postopka, možnost ugovora po izteku roka (56. in 53. člen ZIZ). Skladno z določbo drugega odstavka 53. člena ZIZ pa morata dolžnici določno navesti višino in datum poplačila, kot tudi predložiti dokaze za zatrjevano.

7. Očitek kršitve kontradiktornosti, kar bi naj sodišče storilo s tem, ko dolžnicama ni vročilo odgovora na ugovor, je neutemeljen, saj upnik odgovora na ugovor glede na neobrazložen ugovor ni podal, niti ni bil pozvan na podajo le-tega. V obravnavanem primeru je prvostopenjsko sodišče pravilno ocenilo ugovor kot neobrazložen, saj sta dolžnici ugovarjali le na splošno, brez navedbe konkretnih dejstev in ne da bi predložili ali predlagali ustrezne dokaze. Kot takega ga prvostopenjsko sodišče skladno s tretjim odstavkom 53. člena ZIZ ni vročalo v odgovor upniku, temveč je o njem odločilo z izpodbijanim sklepom.

8. Po drugem odstavku 142. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) neposredna izvršljivost notarskega zapisa učinkuje tudi proti vsakemu kasnejšemu pridobitelju lastninske pravice na zastavljeni nepremičnini. Dejstvo, da dolžnica, ki je pridobila lastninsko pravico na nepremičnini po vknjižbi zastavne pravice in zaznambe neposrednosti izvršljivosti notarskega zapisa, ni podpisala notarskega zapisa, na veljavnost in izvršljivost le-tega nima nobenega vpliva in ne predstavlja ovire, da se upnica poplača iz zastavljene nepremičnine. Notarski zapis po drugem odstavku 142. člena SPZ učinkuje tudi zoper njo, kot tudi zoper prvo dolžnico, ki je kot zastaviteljica podpisala notarski zapis in v njem soglašala, da se terjatev upnice zavaruje z vknjižbo hipoteke na njej solastnem delu nepremičnine in da se po zapadlosti terjatve opravi poplačilo terjatve iz kupnine dosežene z njeno prodajo (prvi odstavek 142. člena SPZ).

9. Nerazumljive so pritožbene navedbe, da dolžnici nista bili obveščeni, ali je upnik izpolnil svojo obveznost iz notarskega zapisa. Obstoj terjatve upnice so stranke notarskega zapisa, med njimi prva dolžnica kot zastaviteljica, sporazumno ugotovile (točka I notarskega zapisa sporazuma o zavarovanju denarne terjatve). Kot že pojasnjeno, pa notarski zapis zoper drugo dolžnico kot pridobiteljico lastninske pravice po vknjižbi notarskega zapisa učinkuje neposredno (drugi odstavek 142. člena SPZ).

10. Utemeljeno je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor nezapadlosti terjatve in notarskega zapisa. Iz kreditne pogodbe, in sicer določbe 10. člena, je razvidno, da terjatev predčasno zapade v plačilo v primeru stečaja nad glavnim dolžnikom. Ker se je zoper slednjega začel stečajni postopek, je terjatev zapadla. Njeno zapadlost je upnica tudi dokazala tako kot ji nalaga tretji in peti odstavek 20.a člena ZIZ, to je s pisno izjavo o zapadli terjatvi z navedbo dneva zapadlosti, ki jo je vročila stečajnemu upravitelju glavnega dolžnika s priporočeno pošiljko (priloga A3).

11. Upnica je v obravnavani zadevi predlagala izvršbo zoper dolžnici izključno le na zastavljeno nepremičnino. Prva dolžnica je za izterjavo zavarovane terjatve odgovorna kot zastaviteljica, na podlagi svoje zaveze in soglasja iz sporazuma o zavarovanju denarne terjatve na podlagi prvega odstavka 142. člena SPZ, druga dolžnica pa kot pridobiteljica lastninske pravice na nepremičnini po vknjižbi zastavne pravice in zaznambe neposredne izvršljivosti na podlagi drugega odstavka 142. člena SPZ. Glede na javni vpis v zemljiški knjigi in njegov posebni učinek, da se lahko opravi izvršba proti tistemu, ki nepremičnino pridobi pozneje, je druga dolžnica z možnostjo, da bo prišlo do realizacije zavarovanja ob zapadlosti terjatve do glavnega dolžnika, bila vnaprej seznanjena. Navedeno zavarovanje se lahko prisilno realizira v izvršbi brez poprejšnjega poziva upnika zastavitelju oziroma hipotekarnemu dolžniku in za dokaz zapadlosti obveznosti glavnega dolžnika, za katerega sta dolžnici zastavili nepremičnino, zadošča le priporočeno vročena pisna izjava glavnemu dolžniku, v konkretnem primeru stečajnemu upravitelju glavnega dolžnika.

12. Ugovor nezapadlosti terjatve, ker dolžnici nista bili obveščeni o prenehanju pogodbe, je prvostopenjsko sodišče utemeljeno zavrnilo in v točki 5 natančno argumentiralo odločitev tako, da je razloge mogoče preizkusiti.

13. Prvostopenjsko sodišče je dolžnicama že pravilno odgovorilo na ugovorne navedbe, ki jih ponavljata v pritožbi, da bi morala upnica uveljavljati terjatev in ločitvene pravice v stečajnem postopku nad glavnim dolžnikom. Zavarovana nepremičnina, glede katere je v tem postopku dovoljena izvršba, niso last glavnega dolžnika in del stečajne mase, zato upnica ločitvene pravice na nepremičnini dolžnic v stečajnem postopku ni mogla priglasiti. Upnica je v stečajnem postopku priglasila terjatev in ločitvene pravice glede premičnin, pri čemer še ni bila poplačana, zato ugovor v smeri prenehanja terjatev upnice in nedovoljene izvršbe zoper dolžnici ni utemeljen.

14. Nazadnje je prvostopenjsko sodišče utemeljeno zavrnilo pavšalne trditve o prenehanju obveznosti, saj dolžnici nista predložili nobenih dokazov.

15. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo, v kateri dolžnici le ponavljata splošne navedbe, ne da bi podali konkretna dejstva in zanje predložili dokaze, zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Odločitev je sprejelo potem, ko tudi uradni preizkus ni pokazal kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ).

16. Odločitev o stroških pritožbenega postopka ni bila sprejeta, ker jih pritožnici nista zaznamovali (163. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).