Jedro

Sodišče ob podaji soglasja k najemni pogodbi le-te seveda ne povzema v izrek, temveč o predlogu upravitelja odloči tako, da da soglasje (ali ga odkloni), kar je skladno z drugim odstavkom 322. člena ZFPPIPP. Ker je torej vloga sodišča glede najemne pogodbe zožena na dajanje soglasja, pritožnik z razlogi, ki jih navaja v zvezi z izvršljivostjo sodne odločbe za potrebe izvršbe, ne more uspeti. Sodni sklep nima dajatvenega dela.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v sedaj izpodbijem delu s sklepom z dne 19. 11. 2019 odločilo tako, da je ugodilo ugovoru pritožnika zoper sklep o soglasju k najemni pogodbi z dne 18. 9. 2019 (p. d. 115) tako, da je ta sklep (p. d. 115) popravilo tako, da je sestavni del predloga upravitelja z dne 9. 9. 2019 (p. d. 110), ki je sestavni del izpodbijanega sklepa, tudi priloga Seznam osnovnih sredstev, ki je sestavni del tega sklepa, v preostalem delu pa je ugovor zavrnilo.

2. Zoper sklep se pritožuje upnik iz vseh pritožbenih razlogov. Višjemu sodišču predlaga, da sklep spremeni tako, da predlog upravitelja za izdajo soglasja za oddajo premoženja stečajnega dolžnika v najem zavrne, podredno pa, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Upravitelj je v odgovoru predlagal zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 18. 9. 2019 izdalo soglasje k najemni pogodbi za oddajo v najem premoženja stečajnega dolžnika, in sicer poslovne celote (zaščitena kmetija), ki zajema vso nepremično premoženje, z vsemi pripadajočimi objekti, domačimi živalmi (čreda goveda), vso premično premoženje, ki je potrebno za opravljanje dejavnosti na kmetiji, kot vse izhaja iz upraviteljevega predloga (p. d. 110), ki je sestavni del izreka sklepa, najemniku M., d. o. o. , za mesečno najemnino 700,00 EUR bruto za obdobje enega leta oziroma do prodaje premoženja.

6. Pritožnik navaja, da je izdani sklep ponovno nerazumljiv, ker ni mogoče razbrati, katero premoženje se daje v najem. Seznam osnovnih sredstev ni berljiv. Še vedno ne ve, katero premoženje je dano v najem in kako je v to zajeto oziroma ali sploh je zajeto govedo. Sklep tudi ni izvršljiv, saj ni konkretiziran do te mere, da bi bila v morebitnem izvršilnem postopku obveznost dolžnika jasna brez dodatnega pravnega sklepanja. Primeroma se sklicuje na sklep VSL I Cp 1679/2008 in VSL Cst 593/2017. 7. Višje sodišče najprej ugotavlja, da iz najemne pogodbe izhaja, da je predmet najema poslovna celota (2. člen najemne pogodbe), sem spadajo vse premične in nepremične stvari. Katere so te premične stvari, je nato natančneje razvidno iz Seznama osnovnih sredstev in Seznama premičnih stvari. Govedo, ki je predmet najema, je jasno določeno tako v najemni pogodbi kot v upraviteljevemu predlogu (p. d. 110). Vsi seznami in pogodbe so jasno berljivi, zato zatrjevana kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP ni podana. Izrek sodnega sklepa je povsem jasen in pravilen. Sodišče ob podaji soglasja k najemni pogodbi le-te seveda ne povzema v izrek, temveč o predlogu upravitelja odloči tako, da da soglasje (ali ga odkloni), kar je skladno z drugim odstavkom 322. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP. Ker je torej vloga sodišča glede najemne pogodbe zožena na dajanje soglasja, pritožnik z razlogi, ki jih navaja v zvezi z izvršljivostjo sodne odločbe za potrebe izvršbe, ne more uspeti. Sodni sklep nima dajatvenega dela.

8. Najemno razmerje je sklenjeno za čas enega leta, kar je v okviru drugega odstavka 323. člena ZFPPIPP. Ne drži pritožbeno stališče, da je najemno razmerje sklenjeno za daljše oziroma nedoločeno obdobje. Sklenjeno je za obdobje enega leta, za vsakršno podaljšanje bo potrebno novo soglasje sodišča (glej prvi odstavek 4. člena najemne pogodbe). To je povsem skladno s citirano določbo ZFPPIPP.

9. Sodišče prve stopnje je pritožniku tudi povsem pravilno in jasno odgovorilo na ugovore glede višine najemnine, in sicer tako glede same višine najemnine kot tudi davčnega vidika najemnine (predzadnji odstavek obrazložitve na strani 4/6). Zato ne drži, da se tega dela sodne odločbe ne da preizkusiti. Tudi ni nobenih nejasnosti v zvezi s tem. Zatrjevana absolutno bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.

10. Pritožnikovo vztrajanje, da bi bilo bolje oddajati v najem ločene poslovne enote na kmetiji, ni utemeljeno. Upravitelj je pojasnil zanimanje trga za najem (prišla je zgolj ena ponudba), zato pritožnikovo golo vztrajanje, da bi se naj zaščiteno kmetijo ločeno oddajalo v najem po posameznih delih (živinoreja, predelava sadov, gostinstvo, raba gozda, oprema za proizvodnjo suhega sadja), ker bi se s tem več iztržilo, nima nobene osnove v realnosti. Višje sodišče meni, da je upravitelj v tej zadevi ravnal izredno skrbno in profesionalno, saj je kmetija še vedno živa, ima celo čredo, zato stroški nujno nastajajo, po najemni pogodbi pa jih bo nosil najemojemalec, kar vse pritožnik spregleda in enostavno predlaga, naj višje sodišče ne da soglasja k najemni pogodbi. Kaj bo s čredo, kaj bo s stroški, ki pri taki kmetiji gotovo fiksno nastajajo in jih sedaj nosi najemojemalec; na to pritožnik ne odgovori, pa bi moral, če želi višje sodišča prepričati, da odkloni soglasje k najemni pogodbi.

11. Višje sodišče je odgovorilo na pritožbene navedbe, za katere je ocenilo, da so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP). Izrecno zatrjevani pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Ker tudi niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.