Jedro

V zvezi z dopustnostjo ponovne dovolitve izvršbe na premičnine je posebej pomembna okoliščina, ki jo navaja upnik v predlogu za nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom izvršbe z dne 14. 5. 2020. Prisilno izterjavo na premičnine predlaga pred ponovnim razpisom naroka za prodajo nepremičnine dolžnika, torej kot milejši poseg v premoženjsko sfero dolžnika. Četudi upnik pridobi izvršilni naslov z zlorabo postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine, kot trdi dolžnik v kazenski ovadbi, v kateri smiselno zatrjuje neobstoj terjatve, ki jo upnik prisilno izterjuje v tem postopku, učinki pravnomočnosti v povezavi z načelom vezanosti na izvršilni naslov izvršilnemu sodišču preprečujejo, da bi navedene okoliščine upoštevalo, dokler v zato predvidenem ločenem postopku ni izvršilni naslov razveljavljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z drugim sredstvom izvršbe, to je na premičnine dolžnika.

2. Dolžnik v pravočasni pritožbi enako kot v ugovoru izpostavi, da pred Okrožnim sodiščem v Mariboru teče kazenski postopek II Kr 65985/2019.1 Nadaljevanje izvršilnega postopka bi bilo v dani situaciji lahko za dolžnika škodljivo, zato predlaga prekinitev izvršilnega postopka do pravnomočnega zaključka kazenskega postopka. Ne strinja se z obrazložitvijo prvostopenjskega sodišča o možnosti uveljavljanja odškodnine zoper upnika v primeru uspeha v kazenski zadevi. Meni, da bi nadaljevanje izvršbe povzročilo dolžniku nepopravljivo škodo, ki je ne bo mogel sanirati niti z vložitvijo kasnejše odškodninske tožbe zoper upnika.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo nasprotuje prekinitvi postopka, ker je sklep o izvršbi pravnomočen in izvršljiv, prav tako se zaradi naraščanja zakonskih zamudnih obresti dolžniku povečuje dolg. Predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po določbi tretjega odstavka 34. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) lahko dovoli sodišče do konca izvršilnega postopka na predlog upnika poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih. Ker je objektivna kumulacija izvršilnih sredstev dovoljena, je sodišče prve stopnje ravnalo povsem v skladu s citirano določbo zakona, ko je nadaljevalo izvršbo z novim izvršilnim sredstvom. Dejstvo, da je bila s sklepom o izvršbi že dovoljena premičninska izvršba,2 nato pa jo je sodišče s sklepom ustavilo,3 sedaj pa jo s sklepom o nadaljevanju izvršbe ponovno dovolilo,4 namreč ne predstavlja ovire za izdajo slednjega sklepa, saj je v času odločanja o novem sredstvu izvršbe v predmetni zadevi tekla izvršba na drugo sredstvo izvršbe (na nepremičnine dolžnika), dovoljena s sklepom o izvršbi z dne 13. 12. 2017. S ponovno dovolitvijo premičninske izvršbe tudi ni kršena prepoved ponovnega odločanja, čeprav je bila v predmetnem postopku premičninska izvršba pravnomočno ustavljena iz razloga, ker upnik ni podal predloga za ponovni rubež premičnin v roku iz 88. člena ZIZ. Odločitev upnika, da ne predlaga novega rubeža premičnin v zakonskem roku, je bistveno podobna procesni dispoziciji umika in omejitve izvršbe iz 43. člena ZIZ.5 Zakonodajalec je za tak primer ustavitve posebej določil, da lahko upnik vloži nov predlog za izvršbo (četrti odstavek 43. člena ZIZ), pri čemer ni predvideno nobenih omejitev ali pogojev.

6. V zvezi z dopustnostjo ponovne dovolitve izvršbe na premičnine je posebej pomembna okoliščina, ki jo navaja upnik v predlogu za nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom izvršbe z dne 14. 5. 2020. Prisilno izterjavo na premičnine predlaga pred ponovnim razpisom naroka za prodajo nepremičnine dolžnika, torej kot milejši poseg v premoženjsko sfero dolžnika.

7. Pravilno pa je sodišče prve stopnje odločilo tudi o ugovoru dolžnika zoper sklep o dodatnem sredstvu izvršbe.

8. V ugovoru zoper sklep o dovolitvi izvršbe na novo sredstvo izvršbe je dovoljeno uveljavljati le ugovorni razlog proti novemu izvršilnemu sredstvu (načelno pravno mnenje VS RS z občne seje 18. in 19. 6. 1996). Da se ugovor šteje za obrazložen in je kot tak utemeljen, mora dolžnik v ugovoru uveljavljati razloge, ki preprečujejo izvršbo na novo sredstvo izvršbe (7. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ): da je izvršba dovoljena na stvari, denarno terjatev ali na druge pravice, ki so izvzeti iz izvršbe oziroma na katerih je možnost izvršbe omejena.6 Dolžnik vsebinsko ni podal ugovora, v katerem bi zatrjeval obstoj okoliščin, ki preprečujejo izvršbo na premičnine zaradi v zakonu določenih omejitev izvršbe oziroma izvzetja iz izvršbe.7 Niti ta ugovorni razlog v tej fazi postopka ne more biti podan. Šele v primeru, če bo izvršitelj v nadaljevanju opravil rubež na premičninah dolžnika,8 ki so izvzete iz izvršbe ali je izvršba nanje omejena (79. in 80. člen ZIZ), bo dolžnik lahko uveljavljal nedopustnost izvršbe (52. člen ZIZ).

9. Utemeljeno je sodišče prve stopnje zavrnilo tudi ugovorne navedbe o teku kazenskega postopka in podano zahtevo za prekinitev postopka zaradi škodljivih posledic, ki bi lahko nastale dolžniku v primeru v nadaljevanju izvršilnega postopka.

10. V izvršilnem postopku je sodišče vezano na izvršilni naslov (prvi odstavek 17. člena ZIZ), zato pravilnosti navedene sodne odločbe - naložitvenega dela sklepa o izvršbi VL 117930/2017 z dne 13. 12. 2017 kot izvršilnega naslova ne sme vsebinsko presojati, za kar si smiselno prizadeva dolžnik.9 Naložitveni del sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine kot izvršilni naslov je lahko izpodbijan le v ustreznem, z zakonom predvidenem postopku z izrednimi pravnimi sredstvi (prvi odstavek 63. člena ZIZ). Četudi upnik pridobi izvršilni naslov z zlorabo postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine, kot trdi dolžnik v kazenski ovadbi, v kateri smiselno zatrjuje neobstoj terjatve, ki jo upnik prisilno izterjuje v tem postopku,10 učinki pravnomočnosti v povezavi z načelom vezanosti na izvršilni naslov izvršilnemu sodišču preprečujejo, da bi navedene okoliščine upoštevalo, dokler v zato predvidenem ločenem postopku ni izvršilni naslov razveljavljen.

11. Dolžnik z vloženim ugovorom zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim sredstvom izvršbe po pojasnjenem ne more doseči prekinitve izvršbe. Začasno je lahko izvršba odložena le na obrazložen predlog dolžnika, če so izpolnjeni zakonski pogoji (71. člen ZIZ).11

12. Iz navedenih razlogov pritožba dolžnika ni utemeljena. Ker tudi niso podane kršitve, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ potrdilo.

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka ni bila sprejeta, ker jih stranke niso priglasile (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Iz listine priložene k pritožbi izhaja, da dolžnik kot oškodovanec nadaljuje kazenski pregon zoper odgovorne osebe upnika zaradi kaznivega dejanja zlorabe izvršbe po prvem odstavku 216. člena Kazenskega zakonika - v nadaljevanju KZ-1 in nevestnega dela v službi po 258. členu KZ-1, potem ko je državna tožilka zavrgla njegovo kazensko ovadbo. 2 Sklep o izvršbi z dne 13. 12. 2017. 3 Sklep z dne 25. 3. 2019. 4 Sklep z dne 8. 6. 2020. 5 Upnik lahko med postopkom brez dolžnikove privolitve v celoti ali delno umakne predlog za izvršbo (prvi odstavek 43. člena ZIZ). V primeru umika sodišče ustavi postopek (tretji odstavek 43. člena ZIZ). 6 V ugovoru mora navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze zanje (drugi odstavek 53. člena ZIZ). 7 79. člen ZIZ določa predmete, izvzete iz izvršbe, 80. člen ZIZ pa omejitve izvršbe proti pravnim osebam, podjetniku in zasebniku. 8 Iz listin v spisu je razvidno, da je izvršitelj rubež opravil 5. 11. 2020. Rubež je bil neuspešen, ker dolžnik nima rubljivih predmetov. V tem primeru sodišče ustavi izvršbo na to sredstvo (prvi odstavek 88. člena ZIZ). 9 Sklep o izvršbi z dne 13. 12. 2017 je postal pravnomočen 30. 5. 2018. Dolžnik je sicer sklepu o izvršbi ugovarjal, vendar je sodišče njegov ugovor kot prepozen zavrglo (sklep z dne 13. 2. 2018 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Ip 1367/2018 z dne 30. 5. 2018). 10 Dolžnik je s trditvami, da ničesar ni dolžan zaradi dejstev, ki so obstajala pred izdajo sklepa o izvršbi glede na pravnomočen sklep o izvršbi in v njem ugotovljeno terjatev prekludiran. 11 Po prvem odstavku 71. člena ZIZ mora dolžnik izkazati obstoj enega izmed primerov iz 1. do 11. točke ter hkrati za verjetno izkazati, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo in da je ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku, po drugem odstavku 71. člena ZIZ pa mora dolžnik izkazati posebno upravičene razloge, izvršbo pa je mogoče odložiti najdlje za tri mesece in le enkrat.