Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Na pravnomočno odločbo je višje sodišče v tem postopku vezano. O predlogu za odlog izvršbe zaradi vložene izbrisne tožbe je pravnomočno odločeno. V sedaj presojani zadevi zato višje sodišče izrecno poudarja, da se ukvarja izključno z vprašanjem, ali je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo predlog tretje udeleženke za odlog izvršbe, ki je bil vložen na podlagi sedaj še tretje tožbe, tj. tožbe za ugotovitev ničnosti pravnega posla med upnikom in dolžnikom iz tega postopka, ki predstavlja izvršilni naslov.
Višje sodišče ugotavlja, da tretji kakšnega novega ugovora tretjega niti ni vložil. Že zato je predlog za odlog neutemeljen. Predlog za odlog je dopusten, če tretji v izvršilnem postopku zahteva, naj se izvršba na določen predmet izreče za nedopustno. To zahteva z ugovorom tretjega (prim. prvi odstavek 73. in 64. člena ZIZ). Četudi bi to izhajalo iz vloge z dne 13. 3. 2020, pa vložitev tožbe na ugotovitev ničnosti pravnega posla, ki predstavlja izvršilni naslov ne pomeni zatrjevanja pravice, ki preprečuje izvršbo. Ugotovitev ničnosti posojilne pogodbe med strankama tega postopka ne pomeni uveljavljanje takšne pravice. Pravica, ki preprečuje izvršbo je pravica, s katero njen imetnik lahko dolžniku prepreči odtujitev stvari, oziroma pravica, ki bi tretjemu omogočila, da bi dobil vrnjeno stvar tudi od tistega, kateremu bi dolžnik stvar odtujil. V pritožbi izpostavljeni pravni interes za vložitev tožbe za ugotovitev ničnosti pogodbe med strankama tega postopka za ta izvršilni postopek ni pomemben. S tem se bo ukvarjalo pravdno sodišče. Ker ni izpolnjen že prvi od dveh kumulativno predpisanih pogojev za odlog izvršbe, se sodišču prve stopnje ni bilo treba spuščati v presojo obstoja drugega pogoja, to je nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode v primeru takojšnje izvršbe, in se iz tega razloga tudi pritožbeno sodišče ne opredeljuje do pritožbenih navedb v zvezi s škodo.
I. Pritožba tretje se zavrne in se sklep potrdi.
II. Tretja sama krije svoje pritožbene stroške.
III. Dolžnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo.
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog tretje za odlog izvršbe z dne 13. 03. 2020 zavrnilo (I. točka izreka), tretji naložilo plačilo upnikovih stroškov v znesku 671,98 EUR in dolžniku v znesku 746,64 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).
2. Zoper sklep se je pritožila tretja iz vseh pritožbenih razlogov, navedenih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Ne strinja se z obrazložitvijo v 9. točki izpodbijanega sklepa, da je Okrožno sodišče v Novem mestu v pravdni zadevi opr. št. P 175/2017 odločilo o predhodnem vprašanju o fiktivnosti pravnega posla, sklenjenega med tretjo udeleženko in A. A. Navaja, da s tožbo zaradi nedopustnosti izvršbe lahko dolžnik izpodbija zgolj dovoljenost izvršbe, ne more pa izpodbijati samega izvršilnega naslova. Pravni in ekonomski interes za vložitev tožbe utemeljuje na dejstvu, da je dejanska lastnica nepremičnine, kar dokazuje v pravdnem postopku opr. št. P 109/2019 pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu. Predmetna nepremičnina predstavlja dom tretje in njene družine. Predlaga ugoditev predlogu in odložitev izvršbe do konca odločitve v navedenem pravdnem postopku opr. št. P 109/2019. Pavšalno izpodbija tudi odločitev o stroških priznanih upniku in dolžniku za odgovor na predlog tretje za odlog izvršbe. Priglaša pritožbene stroške.
3. Pritožba je bila vročena v odgovor upniku in dolžniku. Upnik na pritožbo ni odgovoril. Na pritožbo je pravočasno odgovoril dolžnik po pooblaščencu in nasprotoval pritožbenim navedbam tretje. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne in sklep potrdi, tretji pa naloži v plačilo stroške pritožbenega postopka. V odgovoru na pritožbo navaja, da je sodišče že drugič zavrnilo predlog tretje za odlog izvršbe, ker niso podani pogoji za odlog na podlagi 73. člena ZIZ. Pojasnjuje, da tretja utemeljuje predlog za odlog na dejstvu, da naj bi bila prodajna pogodba za nepremičnino fiktivna, zato je vložila izbrisno tožbo. V zvezi s sklicevanjem na izbrisno tožbo in s tem povezanim razlogom za odlog izvršbe na podlagi 73. člena ZIZ je pritožbeno sodišče že odločilo s sklepom opr. št. II Ip 1881/2019 z dne 27. 01. 2020, s katerim je odločilo, da razlogi za odlog izvršbe niso podani. Prav tako tretja v pritožbi pavšalno navaja, da naj bi bili stroški upnika in dolžnika odmerjeni v nasprotju s tarifno številko 27 Odvetniške tarife in do njih nista upravičena. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi s 15. členom ZIZ.
6. Na predlog tretjega, ki je zahteval, naj se izvršba na določen predmet izreče za nedopustno, odloži sodišče izvršbo glede tega predmeta, če tretji obstoj svoje pravice na predlaganem predmetu izvršbe izkaže s pravnomočno sodno odločbo ali kakšno drugo javno listino, z zasebno listino, ki ima naravo javne listine, ali če obstoj svoje pravice opira na dejstva, ki so splošno znana; če tretji obstoja svoje pravice na predlaganem predmetu izvršbe ne izkaže na način iz prejšnjega odstavka, sodišče na predlog tretjega odloži izvršbo glede tega predmeta, če tretji izkaže za verjetno obstoj svoje pravice in da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo (prvi in drugi odstavek 73. člena ZIZ).
7. Iz podatkov v spisu je razvidno, da je bil s sklepom z dne 23. 5. 2017, ki je postal pravnomočen 20. 6. 2017, ugovor tretje zavrnjen in tretja poučena, da lahko v roku 30 dni od pravnomočnosti tega sklepa začne pravdo za ugotovitev, da je izvršba s prodajo parc. št. 000 k.o. X nedopustna. Tretja je nato vložila tožbo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe, o kateri je bilo prav tako že pravnomočno odločeno. Okrožno sodišče v Novem mestu je namreč s sodbo P 175/2017 z dne 4. 6. 2018 zavrnilo tožbeni zahtevek tretje, da se predmetna izvršba izreče za nedopustno, odločitev pa je bila potrjena s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1960/2018 z dne 13. 3. 2019 (v spisu na list. št. 141-152).
8. Tretja je v vlogi z dne 31. 5. 2019 predlog za odlog izvršbe utemeljevala s trditvami, da je dejanska lastnica nepremičnine, ki je predmet izvršbe, saj je bila prodajna pogodba, na podlagi katere se je v zemljiški knjigi kot lastnik vpisal dolžnik, fiktivna, zaradi česar je na pristojno sodišče vložila izbrisno tožbo, v zemljiški knjigi pa predlagala vpis zaznambe izbrisne tožbe za izbris vknjižbe prenosa lastninske pravice, ki učinkuje z dnem 12. 4. 2019. V nadaljevanju je nato še dodatno pojasnila razloge za fiktivnost prodajne pogodbe in pojasnila nastanek težko nadomestljive škode v primeru takojšnje izvršbe. Sodišče prve stopnje je s sklepom I 114/2016 z dne 5. 9. 2019 predlogu tretje za odlog izvršbe ugodilo, vendar je po pritožbi upnika Višje sodišče v Ljubljani s sklepom II Ip 1881/2019 z dne 27. 1. 2020 prvostopni sklep spremenilo in kot neutemeljen zavrnilo predlog tretje udeleženke za odlog izvršbe.
9. Na pravnomočno odločbo je višje sodišče v tem postopku vezano. O predlogu za odlog izvršbe zaradi vložene izbrisne tožbe je pravnomočno odločeno. V sedaj presojani zadevi zato višje sodišče izrecno poudarja, da se ukvarja izključno z vprašanjem, ali je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo predlog tretje udeleženke za odlog izvršbe, ki je bil vložen na podlagi sedaj še tretje tožbe, tj. tožbe za ugotovitev ničnosti pravnega posla med upnikom in dolžnikom iz tega postopka, ki predstavlja izvršilni naslov, tj. Posojilne pogodbe in Sporazuma o zavarovanju terjatev, SV 000 z dne 11. 10. 2012. 10. Najprej višje sodišče ugotavlja, da tretji kakšnega novega ugovora tretjega niti ni vložil. Že zato je predlog za odlog neutemeljen. Predlog za odlog je dopusten, če tretji v izvršilnem postopku zahteva, naj se izvršba na določen predmet izreče za nedopustno. To zahteva z ugovorom tretjega (prim. Prvi odstavek 73. in 64. člena ZIZ). Četudi bi to izhajalo iz vloge z dne 13. 3. 2020, pa vložitev tožbe na ugotovitev ničnosti pravnega posla, ki predstavlja izvršilni naslov ne pomeni zatrjevanja pravice, ki preprečuje izvršbo. Ugotovitev ničnosti posojilne pogodbe med strankama tega postopka ne pomeni uveljavljanje takšne pravice. Pravica, ki preprečuje izvršbo je pravica, s katero njen imetnik lahko dolžniku prepreči odtujitev stvari, oziroma pravica, ki bi tretjemu omogočila, da bi dobil vrnjeno stvar tudi od tistega, kateremu bi dolžnik stvar odtujil. V pritožbi izpostavljeni pravni interes za vložitev tožbe za ugotovitev ničnosti pogodbe med strankama tega postopka za ta izvršilni postopek ni pomemben. S tem se bo ukvarjalo pravdno sodišče. V pritožbi zatrjevana sedaj še četrta tožba (P 18/2020 z dne 12. 3. 2020, oddana na sodišče 4. 6. 2020) je pritožbena novota (prvi odstavek 337. člena ZPP), zato v tem postopku ni upoštevna.
11. Ker ni izpolnjen že prvi od dveh kumulativno predpisanih pogojev za odlog izvršbe, se sodišču prve stopnje ni bilo treba spuščati v presojo obstoja drugega pogoja, to je nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode v primeru takojšnje izvršbe, in se iz tega razloga tudi pritožbeno sodišče ne opredeljuje do pritožbenih navedb v zvezi s škodo.
12. Po presoji višjega sodišča so neutemeljene tudi pavšalne pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje stroške upnika in dolžnika za odgovor na predlog tretje za odlog izvršbe odmerilo višje kot po tarifni številki 27 Odvetniške tarife in do njih nista upravičena. Upnik in dolžnik sta obrazložen odgovor na predlog za odlog podala na izrecen poziv sodišča, ki mu je za odgovor določilo tudi rok. Drži sicer, da ZIZ izrecno ne govori o odgovoru na predlog za odlog izvršbe, vendar pa imata upnik in dolžnik pravico na predlog za odlog odgovoriti že zaradi zagotavljanja pravice do izjave, ki mu jo daje 22. člen Ustave. Odgovor na predlog za odlog mora sodišče pri svoji odločitvi upoštevati, saj imata upnik in dolžnik pravico nasprotovati navedbam in dokazom tretjemu, podati svoje navedbe in dokaze, nenazadnje pa se upnik in dolžnik z odlogom lahko tudi strinjata. S prejemom poziva na izjavo o predlogu upnik in dolžnik upravičeno domnevata, da sodišče v predlogu za odlog izvršbe navedena dejstva šteje za pravno relevantna. Dolžnik s predlogom za odlog ni uspel, postopek izvršbe pa se bo nadaljeval brez zastojev.
13. Glede na vse navedeno so upnikovi in dolžnikovi stroški odgovora na neutemeljen predlog objektivno potrebni za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ). Stroški so pravilno odmerjeni.
14. Iz navedenih razlogov je zato pritožba tretje neutemeljena, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje pa pravilen in zakonit (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
15. Tretja s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka na podlagi določbe 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
16. Pritožbeno sodišče dolžniku ni priznalo priglašenih stroškov odgovora na pritožbo, saj z njim ni v ničemer pripomogel k odločitvi pritožbenega sodišča, zato so bili ti stroški nepotrebni (155. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).