Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V skladu z 12. členom ZST-1 (prvi do tretji odstavek) o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks odloči sodišče prve stopnje na predlog stranke, ki mora svojemu predlogu priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov, podano pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Če izjava ni vložena na predpisanem obrazcu ali če obrazcu niso priložene predpisane priloge, ravna sodišče v skladu s pravili o nepopolnih vlogah.
Če vložnik vloge ne popravi ali dopolni tako, da je primerna za obravnavo, jo sodišče v skladu s petim odstavkom 108. člena ZPP zavrže.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje tožnikov predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo z dne 7. 12. 2012 zavrglo, saj le-ta kljub pozivu sodišča in pouku o pravnih posledicah ni posredoval izjave o premoženjskem stanju.
2. Zoper tako prvostopno odločitev se po svojem pooblaščencu pravočasno pritožuje dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da so predpisani obrazec (izjave o premoženjskem stanju) in priloge deklaratornega pomena. Dolžnik je namreč v izredno slabem finančnem stanju in je insolventen, sodne takse ne zmore plačati, zato meni, da izpolnjuje pogoje iz 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) in je upravičen do taksne oprostitve, njegov predlog pa naj bi bil neutemeljeno zavržen. V kolikor bi sodišče prve stopnje vztrajalo, da kljub slabemu finančnemu stanju ni upravičen do taksne oprostitve, dolžnik prosi, da mu sodišče plačilo sodne takse odloži do meseca aprila 2013. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Pritožbenih stroškov ne priglaša. 3. Pritožba ni utemeljena.
4. Sodišče druge stopnje ob uradnem preizkusu zadeve po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona ter 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) in v okviru v pritožbi uveljavljanih pritožbenih razlogov ugotavlja in zaključuje, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni zagrešilo po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev procesnih določb ter je pravilno uporabilo materialno pravo.
5. Pritožnik v svoji pritožbi ne izpodbija prvostopne ugotovitve, da kljub pozivu sodišča v tej smeri svojega predloga za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo z dne 7. 12. 2012 ni dopolnil s predložitvijo izjave o premoženjskem stanju. V skladu z 12. členom ZST-1 (prvi do tretji odstavek) o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks odloči sodišče prve stopnje na predlog stranke, ki mora svojemu predlogu priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov, podano pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Če izjava ni vložena na predpisanem obrazcu ali če obrazcu niso priložene predpisane priloge, ravna sodišče v skladu s pravili o nepopolnih vlogah. Sodišče torej v skladu s prvim in tretjim odstavkom 108. člena ZPP od vložnika take vloge (predloga za oprostitev plačila sodnih taks), ki ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala (konkretno izjave o premoženjskem stanju), zahteva, da mora vlogo v določenem roku popraviti ali dopolniti. Če vložnik vloge ne popravi ali dopolni tako, da je primerna za obravnavo, jo sodišče v skladu s petim odstavkom 108. člena ZPP zavrže, kar je v obravnavani zadevi v izpodbijanem sklepu povsem utemeljeno storilo tudi sodišče prve stopnje.
6. Nepravilno je pritožbeno stališče, da naj bi bil „predpisani obrazec in priloge zgolj deklaratornega pomena“. V skladu z zgoraj opisanimi zakonskimi določbami gre namreč za procesno predpostavko, ki mora biti podana, da je predlog za oprostitev plačila sodnih taks sploh popoln in sposoben za meritorno obravnavo. Pravilnosti zgoraj opisane prvostopne odločitve pritožnik ne more omajati niti s pritožbenimi navedbami, v katerih izpostavlja svoje izjemno slabo finančno stanje ter dejstvo, da sodne takse ne zmore plačati, zaradi česar naj bi bil do oprostitve plačila sodne takse upravičen. Pritožnik je namreč z vložitvijo nepopolne vloge, ki je kljub pozivu sodišča ni ustrezno dopolnil, sodišču sploh onemogočil, da bi o njegovem predlogu za taksno oprostitev lahko meritorno odločalo. V tej fazi postopka je zato vprašanje utemeljenosti njegovega predloga povsem nepomembno.
7. Tožnikovo zavzemanje, da mu sodišče plačilo sodne takse (vsaj) odloži, je v pritožbenem postopku prepozno. Poleg tega pa sodišče prve stopnje tudi o predlogu za odlog plačila sodnih taks enako kot o sami oprostitvi v skladu s prvim odstavkom 12. člena ZST-1 odloča na podlagi priložene pisne izjave o premoženjskem stanju, ki je, kot že obrazloženo, tožnik v obravnavani zadevi ni predložil. 8. Vse navedeno je narekovalo zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega prvostopnega sklepa. Odločitev sodišča druge stopnje temelji na 2. točki 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker jih pritožnik ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).