Jedro

Dejstvo, da sodišče odgovora na tožbo ni vročilo tožeči stranki, predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki terja razveljavitev sodbe. Na to procesno dejstvo tožeča stranka ni mogla sklepati iz ravnanja sodišča (neizdaja zamudne sodbe), ker gre za družinski spor, v katerem je izdaja zamudne sodbe izključena.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tako preživninski zahtevek, po katerem bi bil toženec dolžan za mladoletno tožnico plačevati preživnino v znesku 200,00 EUR od 1.4.2010 dalje. Zavrnilo pa je tudi verzijski zahtevek druge tožnice, naj ji toženec plača 6.000,00 EUR, ki naj bi jih drugotožnica porabila za preživljanje prvotožnice. Sodišče je odločilo, da tožeča stranka sama nosi svoje stroške postopka.

2. Proti sodbi vlaga pritožbo tožeča stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge in sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo spremeni ter zahtevku ugodi, podredno pa, naj jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pritožba uvodoma opozarja, da tožeča stranka ni nikoli prejela odgovora na tožbo, ki naj bi ga vložil toženec. Tako se z navedbami v njem ni mogel seznaniti in se do njih tudi ne opredeliti. Sicer pa napada tudi vsebinsko plat zadeve. Meni, da iz odločbe CSD Ljubljana Moste Polje, s katero so bili dvakrat določeni stiki med mladoletno tožnico in tožencem, logično izhaja, da je bila skupna hči dodeljena v varstvo in vzgojo materi. Drugačna razlaga niti ni mogoča. Pritožba obširno napada dokazno oceno. Sklicuje se na pravilo, da mora tisti izmed staršev, pri katerem otrok ne živi, plačevati preživnino. Plačevati jo mora v denarju in ne v drugi obliki.

3. Pritožba je bila vročena tožencu. Ta je na njo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožeča stranka v pritožbi trdi, da ji odgovor na tožbo ni bil vročen ter se o navedbah v njem ni imela možnosti izjaviti. Zatrjevano procesno dejstvo je točno. Iz spisa ni razvidno, da bi sodišče odgovor na tožbo vročilo tožeči stranki. Iz zapisnikov z glavne obravnave prav tako ni razvidno, da bi bila tožeča stranka sploh seznanjena s procesnim dejstvom, da je tožena stranka vložila odgovor na tožbo. Zaradi specialne določbe 412. člena ZPP (1) na to dejstvo tudi ni mogla sklepati na podlagi ravnanja sodišča (neizdaja zamudne sodbe). Ker je tako, tožeči stranki niti ni mogoče očitati, da uveljavljane procesne kršitve ni že predhodno uveljavljala (primerjaj 286.b člen ZPP). Uveljavljanje te kršitve v pritožbi je torej dopustno in tudi utemeljeno. Dejstvo, da sodišče odgovora na tožbo tožeči stranki ni vročilo ter se ta zato o navedbah v njem ni mogla izjaviti, predstavlja kršitev strankine pravice do kontradiktornega sojenja. Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Takšen položaj pritožbenemu sodišču nalaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje (354. člen ZPP).

6. Ker je v takšnem procesnem položaju zadeva še povsem odprta, se pritožbeno sodišče ne bo podrobneje ukvarjalo z ostalimi pritožbenimi navedbami. Opozoriti velja le na nekaj materialnopravnih izhodišč: a) Tisti od staršev, pri katerem otrok ne živi, je dolžan plačevati preživnino; dolžan jo je plačevati v denarju in ne kako drugače (131.a člen ZZZDR (2))..

b) Preživnino je mogoče zahtevati le za naprej (131.c člen ZZZDR) – se pravi od trenutka vložitve tožbe. Navedeno pravilo bo tako relevantno za čas od vložitve tožbe do trenutka, ko mladoletna hči več ni živela pri materi.

c) Za nazaj je mogoče uveljavljati verzijski zahtevek. Njegova utemeljenost pa ni odvisna od tega, komu je bil otrok de iure dodeljen, marveč od dejanskih izdatkov, ki jih je imela (če jih je imela) tožnica namesto toženca (133. člen ZZZDR).

7. Sodišče prve stopnje bo moralo odgovor na tožbo v ponovljenem postopku vročiti tožeči stranki in nato odločiti tudi upoštevaje zgoraj navedena materialnopravna izhodišča. - - - - - - - - - - - - - - - -

(1) Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in nadaljnji).

(2) Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. l. RS, št. 69/2004).