Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Prva nasprotna udeleženka je kot družba z omejeno odgovornostjo tekom postopka prenehala obstajati, zato bi moralo sodišče prve stopnje nepravdni postopek prekiniti.
Neobstoječa pravna oseba ne more nastopati kot stranka postopka. Postopek se bo lahko končal na način, kot predlaga predlagateljica (z dosojo plačila odškodnine in ureditvijo meje), le, če bo vanj pritegnjena oseba, zoper katero postopek lahko teče. Edina možnost za to je sprožitev stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane družbe, ki je zemljiško knjižni lastnik nepremičnin, glede katerih se ureja razmerje.
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.
1. Sodišče prve stopnje je nepravdni postopek prekinilo in predlagateljico napotilo, da v 15 dneh po prejemu sklepa predlaga začetek stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane družbe N. d.o.o. in o tem predloži dokazilo, sicer bo predlog za ureditev medsebojnih lastniških razmerij zavrnilo.
2. Zoper sodbo se pritožuje predlagateljica iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi. Sodišče ni imelo pravne podlage za izdajo izpodbijanega sklepa in ne bi smelo smiselno uporabiti prvega odstavka 444.a člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP). Postopek bi moralo nadaljevati brez izbrisane pravne osebe. Od izvedbe stečajnega postopka nima nobene neposredne koristi, do izbrisane pravne osebe pa nima nobene terjatve. To pomeni, da ni procesno legitimirana za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka. Sodišče bi lahko smiselno uporabilo 2. točko drugega odstavka, tretji in četrti odstavek 444.a člena ZFPPIPP. Z nadaljevanjem postopka brez izbrisane pravne osebe se ne bi poseglo v pravice nikogar. Založitev predujma za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka predstavlja nesorazmerno breme. Sodišče bi lahko smiselno uporabilo določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) o postavitvi začasnega zastopnika. Razlogi sodišča prve stopnje so med seboj v nasprotju. Ocenilo je, da postavitev začasnega zastopnika v obravnavanem primeru ni možna zaradi neobstoja stranke, in hkrati štelo, da postopka brez neobstoječe stranke ni mogoče nadaljevati. Ni jasno zakaj meni, da je premoženju izbrisane družbe mogoče postaviti zakonitega zastopnika. Ni res, da predlagateljica ni z ničemer izkazala, da bi postopek s postavitvijo zakonitega zastopnika izbrisani družbi trajal predolgo in da bi ji zaradi tega nastale škodljive posledice. Tudi na zakonitega zastopnika ni mogoče prenesti plačila odškodnine. Predlog je vložila proti vsem pasivno legitimiranim osebam in bi sodišče lahko naložilo plačilo odškodnine obstoječim solastnikom nepremičnin. Ker 15 dnevni rok za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka v primeru pritožbe ne more začeti teči od prejema izpodbijanega sklepa, je določitev teka roka v izpodbijanem sklepu nezakonita.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. V predlogu za ureditev medsebojnih razmerij na podlagi 47. člena Stvarno-pravnega zakonika (v nadaljevanju: SPZ) je predlagateljica predlagala sodišču, da nasprotnim udeležencem naloži plačilo primerne odškodnine ter določi nove meje med njeno in nepremičninami nasprotnih udeležencev, ker je prva nasprotna udeleženka zgradila dva objekta s parkirišči delno tudi na njeni nepremičnini parc. št. 2056/5 k. o. X. Prva nasprotna udeleženka, ki je bila tekom postopka izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije po določbah ZFPPIPP (424. člen ZFPPIPP in nadalj.), je v zemljiški knjigi vpisana kot solastnica nepremičnin s parc. št. 1/73, 1/81, 1/82, 1/83, 1/84, 1/85, 1/86, 1/87, 1/88, 1/89, 1/90, 1/91, 1/92, 1/93 in 1/94, vse k. o. X. Domneva se, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo (11. člen SPZ). Materialnopravno pravilno je stališče prvega sodišča,(1) da so vsi (so)lastniki nepremičnin v zvezi s katerimi se ureja razmerje zaradi gradnje čez mejo, nujni sosporniki. To pomeni, da se mora postopek voditi z vsemi (so)lastniki, saj so enotna stranka oziroma udeleženec postopka. Če se s predlogom ne zajame vseh, mora sodišče predlog zaradi pomankanja pasivne legitimacije zavrniti. Neobstoječa pravna oseba ne more nastopati kot stranka postopka (76. člen ZPP; ZPP se v skladu s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku – ZNP smiselno uporablja za vprašanja, ki v ZNP niso urejena). Postopek se bo lahko končal na način, kot predlaga predlagateljica (z dosojo plačila odškodnine in ureditvijo meje) le, če bo vanj pritegnjena oseba, zoper katero postopek lahko teče. Edina možnost za to je sprožitev stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane družbe, ki je zemljiško knjižni lastnik nepremičnin glede katerih se ureja razmerje.
5. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, da smiselna uporaba 444.a člena ZFPPIPP ne more biti podlaga za prekinitev nepravdnega postopka. Gre za specialni predpis: ureja položaje, ki se nanašajo na premoženje izbrisanih pravnih oseb v izvršilnih postopkih. Sodišče ne najde zakonske podlage za njegovo uporabo v nepravdnem postopku. Torej tudi smiselna uporaba 2. točke drugega odstavka, tretjega in četrtega odstavka 444.a člena ZFPPIPP v nepravdnem postopku ni možna.
6. Ne glede na to je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Prva nasprotna udeleženka je kot družba z omejeno odgovornostjo tekom postopka v skladu z 441. členom ZFPPIPP prenehala obstajati, zato bi moralo sodišče prve stopnje nepravdni postopek prekiniti na podlagi tretje točke 205. člena ZPP, ki določa prekinitev postopka v primerih prenehanja pravne osebe. Ker je postopek izbrisa prve nasprotne udeleženke pravnomočno končan, se lahko v skladu s prvim odstavkom 443. člena ZFPPIPP nad njenim premoženjem opravi stečajni postopek. Glede na to, da je predlagateljica s predložitvijo listin (gradbeno dovoljenje, zemljiškoknjižni izpiski) izkazala, da je prva nasprotna udeleženka del zgradb in parkirišč zgradila na njeni parceli in podan predlog za plačilo odškodnine, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je predlagateljica s stopnjo verjetnosti izkazala svojo terjatev do izbrisane družbe. Izpodbijani sklep izkazuje predlagateljičin pravni interes za uvedbo stečaja nad premoženjem izbrisane pravne osebe, zato je v skladu s prvo točko tretjega odstavka 443. člena ZFPPIPP legitimirana za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka nad premoženjem.
7. Ne drži pritožbena navedba, da predlagateljica nima koristi od izvedbe stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane pravne osebe. V skladu z 208. členom ZPP in 301. členom ZFPPIPP v zvezi z 37. členom ZNP se bo nepravdni postopek nadaljeval, saj bo stečajni upravitelj postopek prevzel kot zakoniti zastopnik premoženja izbrisane pravne osebe kot stranke postopka(2). To je edini način, da bo lahko uredila nastalo situacijo – uredila se bo meja in pripadla ji bo ustrezna odškodnina. Očitno je to njen interes, saj sicer ne bi podala predloga za tako ureditev razmerij.(3) Ko bo stečajni upravitelj postopek prevzel, bo predlog vložen proti vsem pasivno legitimiranim osebam in bo odpadel razlog za zavrnitev predloga zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije. Zmotno je stališče pritožbe, da kasneje najdeno premoženje izbrisane pravne osebe predstavlja neobstoječ subjekt in se postopek lahko nadaljuje brez prve nasprotne udeleženke. Če predlagateljica meni, da ji plačilo predujma za začetek stečajnega postopka predstavlja nesorazmerno breme, tega pač ne bo storila. Dejstvo, da pridobi kupec nepremičnine v stečajnem postopku lastninsko pravico na originaren način, za odločitev o izpodbijanem sklepu ni relevantno.
8. Razlogi sodišča prve stopnje o odločilnih dejstvih so jasni, med njimi ni nobenih nasprotij. Pritožbeni očitek o zagrešeni kršitvi iz 14. točke druge odstavka 339. člena ZPP tako ni utemeljen. Pritožbene navedbe v zvezi z zaključkom sodišča prve stopnje, da predlagateljica ni z ničemer izkazala, da bi postopek s postavitvijo zakonitega zastopnika izbrisani družbi trajal predlogo in da bi zaradi tega predlagateljici nastale škodljive posledice, so nerelevantne. Na podlagi 82. člen ZPP ni mogoče neobstoječi osebi postaviti začasnega zastopnika. Prvo nasprotno udeleženko, ki bo po uvedbi stečaja premoženje izbrisane družbe, bo zastopal stečajni upravitelj.
9. Neutemeljena je pritožbena graja glede teka roka za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka. Rok za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka v primeru vložitve pritožbe namreč ne prične teči od prejema sklepa prvostopenjskega sodišča zaradi suspenzivnega učinka pritožbe.
10. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, prav tako pa niso podani razlogi, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (druga točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).
(1) Tudi pritožba mu izrecno pritrjuje
(2) Primerjaj; drugi odstavek 245. člena in 380. člena ZFPPIPP.
(3) Pritožbeno sodišče pripominja, da imajo interes za stečaj nad premoženjem izbrisanega solastnika tudi vsi nasprotni udeleženci, saj bodo le tako lahko uredili lastniška razmerja