Jedro

Predmetna izvršba se izvaja na podlagi izvršilnega naslova, to je sodbe, s katero je bilo dolžniku naložena izpraznitev stanovanja in izročitev upniku. Izvršilni naslov učinkuje zoper dožnika in zoper vse osebe, ki v stanovanju bivajo na podlagi kakršnegakkoli dogovora z dolžikom (brez soglasja upnika). V predmetni zadevi upnik izrecno zanika, da bi podal tako soglasje. Pritožniki pa v pritožbi celo navajajo, da v stanovanju bivajo na podlagi ustnega dogovora z dolžnikom. Zato izvršilni naslov učinkuje tudi zoper tretje.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišla prve stopnje.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za nadaljevanje postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Piranu (I) zavrnilo ugovor tretjih zoper sklep o izvržbi, (II) tretje napotilo na pravdo zaradi nedopustnosti izvržbe, (III) zavrnilo predlog tretjih za odlog in (IV) tretjim naložilo povrnitev stroškov upnika.

2.Zoper sklep se tretji pritožujejo. Ne dži, da tretji ne bi izkazali, da bi imeli pravico do posesti nepremičnine, saj je bilo ob sklenitvi najemne pogodbe v njej zapisano, da stanovanje uporabljata A. A. in mld. B. B. Slednja v stanovanju še vedno živi in sicer s svojim očetom C. C. na način, da se v tem stanovanju redno izvajajo stiki od srede do petke in od nedelje do ponedeljka. Zaključek, da mld. B. B. v stanovanju ne biva, je zato napačen. C. C. in Č. Č. pa imata z dolžnikom sklenjeno ustno najemno pogodbo, zato v njem bivata zakonito. V dokaz svojim navedbam je C. C. predlagal svoje zaslišanje, vendar sodišče tega ni izvedlo, s čimer je bistveno kršilo postopek. Vse te navedbe potrjuje tudi dopis Centra za socialno delo (v nadaljevanju CSD) Južna Primorska, iz katerega izhaja, da stanovanje tretjim predstavlja dom. Zato je napačna tudi odločitev o odlogu izvržbe, saj je sodiše to odločitev temeljilo na zaključku, da naj tretji niti verjetno ne bi izkazali obstoja svoje pravice. Nobenega dvoma ni, da so tretji vsaj verjetno izkazali, da v stanovanju bivajo zakonito na podlagi soglasja upnika (2. člen najemne pogodbe). Z izpraznitvijo bi otrokoma nastala nenadomestljiva škoda, kar izhaja iz dopisa CSD Južna Primorska.

3.V odgovoru na pritožbo je upnik navajal, da tretji niso priložili nobenega dokaza, da lahko bivajo v stanovanju. Najemna pogodba tretjim ne daje take pravice, posebej pa ne C. C. in Č. Č. Glede B. B. pa je jasno, da je bilo mišljeno, da bo v stanovanju bivala s svojo materjo A. A., saj mladoletni otrok ne živi sam. Sicer pa je dolžnik v svoji pritožbi z dne 20.12.2022 navajal, da v stanovanju živi A. A. s svojo hčerjo, C. C. in Č. Č. pa ni niti omenjal. V nadaljevanju upnik odgovarja na predložena dokazila in vztraja, da na njihovi podlagi tretji niso verjetno izkazali, da bi imeli pravico, ki preprečuje izvršbo. Vsi trije imajo stalno bivališče prijavljeno nekje drugje, torej imajo kje stanovati. V zvezi s tem niso navedli nobenega razloga, zakaj C. C. ne bi mogel živeti na naslovu D. Tretji so v očitnem sorodstvenem razmerju z direktorjem dolžnika. V več kot treh mesecih od vložitve ugovora niso storili ničesar v smeri pridobitve drugega stanovanja.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Po določbi drugega odstavka 65. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) mora sodišče, če upnik v odgovoru na ugovor tretjih izjavi, da ugovoru nasprotuje, ugovor zavrniti. Izvršilno sodišče v takih primerih ne sme samo odločati o spornih dejstvih, zato je tretje tudi napotilo na pravdo zaradi nedopustnosti izvršbe. Svoje navedbe bodo tretji imeli možnost dokazovati v pravdi. Odločitev o zavrnitvi ugovora je zato pravilna.

6.Predmetna izvršba se izvaja na podlagi izvršilnega naslova, to je sodbe, s katero je bilo dolžniku naložena izpraznitev stanovanja in izročitev upniku. Dolžnik je svoje pravice temeljil na najemni pogodbi, sklenjeni z upnikom in v kateri je bilo navedeno, da bosta stanovanje za dolžnika uporabljali A. A. in njena mladoletna hči B. B. Nobenega dvoma zato ni, da izvršilni naslov učinkuje tudi zoper B. B., zato so vse navedbe, ki se nanašajo na bivanje B. B. v stanovanju neutemeljene. Izvršilni naslov učinkuje zoper dolžnika in zoper vse osebe, ki v stanovanju bivajo na podlagi kakršnegakkoli dogovora z dolžnikom (brez soglasja upnika). V predmetni zadevi upnik izrecno zanika, da bi podal tako soglasje. Pritožniki pa v pritožbi celo navajajo, da v stanovanju bivajo na podlagi ustnega dogovora z dolžnikom. Zato izvršilni naslov učinkuje tudi zoper C. C. in Č. Č. Drugačna ni niti sodna praksa1.

7.Na predlog tretjega, ki je zahteval, naj se izvršba na določen predmet izreče za nedopustno, odloži sodišče izvršbo glede tega predmeta, če tretji obstoj svoje pravice na predlaganem predmetu izvršbe izkaže s pravnomočno sodno odločbo ali kakšno drugo javno listino, z zasebno listino, ki ima naravo javne listine, ali če obstoj svoje pravice opira na dejstva, ki so splošno znana. Če tretji obstoja svoje pravice na predlaganem predmetu izvršbe ne izkaže na način iz prejšnjega odstavka, sodišče na predlog tretjega odloži izvršbo glede tega predmeta, če tretji izkaže za verjetno obstoj svoje pravice in da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo (73. člen ZIZ). Tretji ne razpolagajo z nobeno javno listino, ki bi dokazovala obstoj njihove pravice, zato se je sodišče pravilno ukvarjalo z vprašanjem, ali sta (kumulativno) podana oba pogoja iz drugega odstavka, to je, da so tretji svojo pravico verjetno izkazali in da jim grozi nenadomestljiva škoda. Z razlogi sodišča prve stopnje se pritožbeno sodišče strinja.

8.Izvajana posest nepremičnine ni pravica, ki bi preprečevala izvršbo. C. C. bi lahko imel kvečjemu položaj podnajemnika, v najemni pogodbi med upnikom in dolžnikom pa je bilo izrecno določeno, da podnajem ni dopusten2. Opisana posest na podlagi povedanega o vsebini najemne pogodbe pritožnikom ne daje pravice, ki bi preprečevala izvršbo. Tudi sicer pa je bila najemna pogodba odpovedana že 13.1.2019 (kot izhaja iz izvršilnega naslova) in tretji niso niti konkretizirano trdili, da so v stanovanju bivali že prej (razen B. B.).

9.Da obstoji pravica, ki preprečuje izvršbo, je trditveno in dokazno breme tretjega. Pritožniki niso izpolnili že svojega trditvenega bremena, zato sodišču ni bilo treba izvajati nobenih dokazov. Ker torej tretji v tej fazi postopka niso verjetno izkazali, da imajo pravico, ki preprečuje izvršbo, se sodišču prve stopnje pri odločanju o odlogu po drugem odstavku 73. člena ZIZ ni bilo treba posebej ukvarjati z vprašanjem grozeče škode. Tudi sicer pa iz navedb v ugovoru izhaja, da so za izpraznitev izvedeli že sredi februarja 2024, v svojih vlogah pa niso z ničemer izkazali, da bi kakorkoli iskali drugo stanovanje, pojasnili niso niti, zakaj to stanovanje ne bi moglo biti na naslovu stalnega bivališča C. C. Morebitno vprašanje pravilne izvedbe izvršbe pa ni predmet odločanja o ugovoru in odlogu.

10.Na podlagi povedanega je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ).

11.Ker je odločitev o stroških tretjega v zvezi z njegovim ugovorom odvisna od vložitve tožbe in odločitve v pravdi na nedopustnost izvršbe, je pritožbeno sodišče odločitev o pritožbenih stroških pridržalo za nadaljevanje tega izvršilnega postopka.

1Primerjaj odločbo VSL I Cp 1409/2018.

2Tudi sicer pa s prenehanjem najemne pogodbe preneha tudi podnajem.