Jedro

Pri presoji ustreznosti zemljiškoknjižnega dovolila je potrebno presojati listino kot celoto. Čeprav oseba, ki daje zemljiškoknjižno dovolilo, v samem tekstu dovolila ni označena s podatki po 31. in 32. členu ZZK-1, je pa s temi podatki nedvomno in popolno označena v drugem delu listine, to ni razlog za zavrnitev predloga za vknjižbo.

V kolikor so izpolnjeni pogoji, ki jih za vpis določa ZZK-1 v 148. členu, je vpis dovoljen ne glede na potek časa.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep zemljiškoknjižnega sodnika z dne 27.10. 2009 se razveljavi in se zadeva vrne v ponovno odločanje.

Dovoli se izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa.

Obrazložitev

: (1.) Okrajno sodišče v Ljubljani je na podlagi predloga predlagateljice V. K., pri 1/3 nepremičnine parc. št. 754/7 k.o. G., ki je last nasprotnega udeleženca, dovolilo vknjižbo prepovedi odtujitve in obremenitve v korist predlagateljice. Ugovor, ki ga je nasprotni udeleženec vložil zoper ta sklep, je sodišče prve stopnje zavrnilo kot neutemeljen in s tem vzdržalo v veljavi sklep Dn. št. 8425/2008 z dne 2.4.2008. (2.) Zoper tak sklep vlaga pritožbo nasprotni udeleženec zaradi napačne uporabe materialnega prava in predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da bo pritožnikovemu ugovoru ugodeno. Navaja, da darilna pogodba z dne 17.3.1997 ni primerna za zemljiškoknjižno izvedbo v smislu 31. in 32. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) v zvezi s 23. členom Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ). Poleg tega je predlog za vpis te pravice na podlagi te listine zastaran.

(3.) Pritožba je utemeljena.

(4.) Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v obsegu pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa je pazilo tudi na absolutne bistvene kršitve določb postopka v obsegu 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 120. členom ZZK-1 in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP).

(5.) Pritožbena trditev, da je vpis pravice zastaral, je neutemeljena, saj ZZK-1, niti kak drug zakon kaj takšnega ne določa. V kolikor so torej izpolnjeni ostali pogoji, ki jih ZZK-1 določa v 148. členu, je vpis dovoljen ne glede na potek časa.

(6.) 31. člen ZZK-1 določa vsebino listine, ki je podlaga za glavni vpis. V njej mora biti nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi, navedena mora biti oseba, v korist katere naj se vpis opravi, s podatki, s katerimi se vpiše v zemljiško knjigo ter vsebina pravice s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiški knjigi. Po 32. členu ZZK-1 pa mora biti v zemljiškoknjižnem dovolilu oseba, ki dovoljuje vpis v zemljiško knjigo, označena s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiški knjigi, obsegati pa mora tudi izjavo osebe, ki dovoljuje vpis, z vsebino določeno v SPZ. SPZ vsebino zemljiškoknjižnega dovolila opredeljuje v 23. členu, kjer določa, da je zemljiškoknjižno dovolilo izrecna nepogojna izjava tistega, čigar pravica se prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha, da dovoljuje vpis v zemljiško knjigo. Podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu mora biti overjen.

(7.) V zvezi s temi pogoji, za katere pritožnik trdi, da niso izpolnjeni, pritožbeno sodišče ugotavlja, da listina z dne 17.3.1997, ki se nahaja v spisu v obliki fotokopije (original se nahaja v zbirki listin Okrajnega sodišča v Ljubljani, dn. št. 2872/1997), v delu, ki se nanaša na dogovorjeno prepoved odsvojitve in obremenitve, kar vključuje tudi vsebino vknjižbenega dovoljenja, izpolnjuje pogoje v smislu 31. in 32. člena ZZK-1. V listini, ki je podlaga predlagani vknjižbi, je namreč zajet tako zavezovalni kot razpolagalni posel, pri presoji ustreznosti zemljiškoknjižnega dovolila pa je potrebno presojati listino kot celoto. Čeprav oseba, ki daje zemljiškoknjižno dovolilo, v samem tekstu dovolila ni označena s podatki po 31. in 32. členu ZZK-1, je pa s temi podatki nedvomno in popolno označena v drugem delu listine, to namreč ni razlog za zavrnitev predloga za vknjižbo.

(8.) Pritožba pa utemeljeno opozarja tudi na pogoj iz 23. člena SPZ, ki se nanaša na overitev takšnega zemljiškoknjižnega dovolila s trditvijo, da predložena listina tega pogoja ne izpolnjuje. Iz fotokopije pogodbe, ki je kot priloga A1 vložena v spis, overitev podpisa osebe, ki dovoljuje vknjižbo prepovedi odsvojitve in obremenitve (torej obdarjenca) ni razvidna. Ker pa ne gre za prepis listine, ki se nahaja v zbirki listin sodišča in ki bi ga bila sicer predlagateljica dolžna priložiti svojemu predlogu, ampak zgolj za fotokopijo, pritožbeno sodišče ne more z gotovostjo izključiti možnosti, da je zemljiškoknjižno dovolilo na izvirniku overjeno. Ker izpodbijani sklep o tem, čeprav je pritožnica ugovor vložila tudi v tej smeri, tudi nima nobenih ugotovitev, prav tako pa tudi ne razlogov, zakaj je sodišče menilo, da je v tem delu ugovor neutemeljen, ga pritožbeno sodišče ne more preizkusiti in je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 120. členom ZZK-1 in 37. členom ZNP.

(9.) Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 5. točke 3. odstavka 161. člena ZZK-1 pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter vrnilo sodišču v ponovno odločanje. Istočasno je dovolilo, da se izbrišejo vpisi, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa zemljiškoknjižnega sodnika.

(10.) V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ugotovljeno kršitev odpraviti tako, da bo ob ponovnem odločanju o ugovoru ugotovilo vsa odločilna dejstva (torej tudi, ali je bil podpis pritožnika na darilni pogodbi z dne 17.3.1997 overjen) in da bo za svojo odločitev nato navedlo tudi ustrezne razloge v obsegu, da bo preizkus odločitve mogoč.