Jedro

Pravice iz patenta s skrajšanim trajanjem in obseg patentnega varstva je določen z vsebino patentnih zahtevkov. Za razlago patentnih zahtevkov pa se uporabljajo tudi opisi in skice (2. odstavek 18. člena v zvezi s 3. odstavkom 16. člena Zakona o industrijski lastnini (Ur. l. RS, št. 7/03 z dne 23.1.2003, ZIL-1). Obseg varstva pravice iz modela v smislu 2. odstavka 37. člena ZIL-1 pa vključuje vsaj videz izdelka, ki pri seznanjenem uporabniku ustvari drugačnega celotnega vtisa. Pri ocenjevanju obsega varstva se upošteva stopnja svobode oblikovalca pri razvoj njegovega videza izdelka.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdita sodba in sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki se glasi:

I.

" 1.Tožena stranka je dolžna umakniti iz prodaje - trgovskih tokov vse izdelke, ki imajo namesto fiksnih nog nameščene spiralne kovinske vzmeti.

2. Tožena stranka je dolžna umakniti iz prodaje spiralaste nogice kovinske izvedbe.

3. Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki znesek 1.000.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 4.4.2003 dalje" (I. točka izreka)." Sklenilo je, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki pravdne stroške v višini 251.280,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18.5.2004 do dneva plačila, vse v roku 15 dni, da ne bo izvršbe (II. točka izreka)." S popravnim sklepom pa je sodišče prve stopnje omenjeno sodbo v II. točki izreka popravilo tako, da se pravilno glasi: "II. Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki pravdne stroške v višini 251.280,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18.5.2004 do dneva plačila, vse v roku 15 dni, da ne bo izvršbe" Zoper sodbo in popravni sklep je tožeča stranka vložila pritožbi, zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja ter predlagala sodišču druge stopnje naj pritožbam ugodi ter zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, toženi stranki pa naloži plačilo pritožbenih stroškov.

Tožeča stranka je pravočasno vložila pritožbo zoper sodbo (23.7.2004, red. št. 4c) in dne 26.7.2004 ponovno pritožbo. Drugo pritožbo je sodišče druge stopnje obravnavalo, ker je bila vložena še v pritožbenem roku kot dopolnitev prve pritožbe. Zato je o pritožbi in dopolnitvi pritožbe odločalo kot o eni pritožbi zoper sodbo Tožena stranka na pritožbi zoper sodbo ni odgovorila.

Pritožbi zoper sodbo in sklep nista utemeljeni Zaradi jasnosti pooblastil sodišča druge stopnje v pritožbenem postopku slednje uvodoma pojasnjuje pritožniku naslednje.

Sodišče druge stopnje lahko obravnava le pritožbo vloženo v pritožbenem roku. To pomeni, da so bili v pritožbenem postopku obravnavani le pritožbeni razlogi pritožnika navedeni v pritožbi z dne 23.7.2004, v dopolnitvi pritožbe z dne 26.7.2004 in v pritožbi zoper popravni sklep z dne 6.9.2004 ter pritožbeni razlogi na katere mora paziti sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (2. odstavek 250. člena ZPP). Vlog pritožnika skupaj s predloženimi dokazi vloženih dne 13.10.2004, 17.12.2004, 10.1.2005 in 17.1.2005 sodišče druge stopnje v pritožbenem postopku torej ni obravnavalo.

1. O pritožbi in dopolnitvi pritožbe zoper sodbo.

Dokazovanje z izvedenci se izvaja tedaj, če je za ugotovitev ali za razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga (243. člen ZPP). Sodišče prve stopnje je zato, ker z znanjem s strokovnega področja opisanega v modelu in patentu s skrajšanim trajanjem tožeče stranke (A 5 in A 9, A 10) ne razpolaga, je določilo izvedenca s področja intelektualne lastnine in mu zastavilo vprašanja razvidna v sklepu o določitvi izvedenca z dne 3.2.2004 (red. št. 19). Izvedenec je izdelal izvid in mnenje. Zgolj z nestrinjanjem z izvedenskim mnenjem pa tožeča stranka ne more doseči odločitve sodišča, da bi ugodilo predlogu za odločitev novega izvedenca. Slednje bi bilo dopustno le v primeru, če izvedenec ne bi odgovoril na zastavljena strokovna vprašanja v takem smislu, da sodišče ne bi moglo ugotoviti dejanskega stanja ali če bi bilo mnenje samo s seboj v nasprotju, nepopolno ali nejasno in če se te pomanjkljivosti ne bi dale odpraviti z izvedenčevim zaslišanjem (254. člen ZPP).

Glede na podane pripombe na izvedenko mnenje (pripravljalna vloga tožeče stranke z dne 13.4.2004, red. št. 26) sodišče druge stopnje ocenjuje, da v izvedenskem mnenju ni nobenih protislovij. Pritožnik namreč sam navaja, da vzame ni patentno zaščitena. Sam lastnosti vzmeti torej niso sporne. če pa sama vzmet ni patentno zaščitena je brezpredmetno vprašanje ali gre za klasične jeklene vzmeti ali pa vzmeti drugih lastnosti. Sodišče druge stopnje je pravilno zavrnilo tožnikov predlog za postavitev novega izvedenca. Smiselno uveljavljena relativna bistvena kršitev določb 2. odstavka 254. člena v zvezi s 1. odstavkom 339. člena ZPP torej ni podana.

Pritožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Sodišče druge stopnje se v celoti strinja z razlogi v izpodbijani sodbi. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno odločilo o pravno odločilnem dejstvu, ali je tožena stranka z namestitvijo spiralne kovinske vzmeti namesto fiksnih nog in s prodajo spiralastih nogic kovinske izvedbe kršila model in patent s skrajšanim tajanjem tožeče stranke.

Pravice iz patenta s skrajšanim trajanjem in obseg patentnega varstva je določen z vsebino patentnih zahtevkov. Za razlago patentnih zahtevkov pase uporabljajo tudi opisi in skice (2. odstavek 18. člena v zvezi s 3. odstavkom 16. člena Zakona o industrijski lastnini (Ur. l. RS, št. 7/03 z dne 23.1.2003, ZIL-1). Obseg varstva pravice iz modela v smislu 2. odstavka 37. člena ZIL-1 pa vključuje vsak videz izdelka, ki pri seznanjenem uporabniku ne ustvari drugačnega celotnega vtisa. Pri ocenjevanju obsega varstva se upošteva stopnja oblikovalca pri razvoju njegovega videza izdelka.

V konkretnem primeru je pravilna odločitev sodišča prve stopnje ,da z namestitvijo vzmeti (A 19, A 21) s plastičnim vložkom ali brez, kot nog pohištva tožena stranka ni uporabila rešitev, ki so zavarovane s patentom s skrajšanim trajanjem tožeče stranke št. 20790. Bistveno za odločitev sodišča prve stopnje, da ni šlo tudi za kršitev modela tožeče stranke s strani tožene stranke pa je individualnost modela, ki je ravno v dodatnih in zaključkih opisanih v modelu št. 9250106 (A 5 s prilogami). Vzmetni dodatki za noge in ogrodja sedežnega pohištva ter ležišč so v oblikovanem smislu nove in značilne v tem, da je znana spiralna vzmet ena na enem koncu zaključena s ploščico dva, v sredini katere je nameščen oblikovno znani vezni element s ploščico štiri,na kateri je nameščen podnožni del pet, oblikovan kot prisekana kaluta (prim. skico v prilogi A/5). Takšnih dodatkov za noge pa tožena stranka ne uporablja. Če torej takšnega dodatka ne uporablja ni šlo za videz izdelka, ki bi lahko pri seznanjenemu uporabniku v smislu 2. odstavka 37. člena ZIL-1 ustvaril drugačen celoten vpis izdelka.

Glede prodaje samih jeklenih vzmeti pa slednje same po sebi niso predmet patentnega varstva (prim. A/11, znano stanje tehnike).

Razen navedenih pritožbenih razlogov, ki jih je sodišče druge stopnje obravnavalo v pritožbenem postopku, so ostale pritožbene navedbe, ki pomenijo v enem delu polemično razpravo s sodiščem prve stopnje, v drugem delu pa se nanašajo na druge izume pritožnika (celični lopar) pravno neodločilne. Zato sodišče druge stopnje na podlagi 1. odstavka 360. člena ZPP nanje ne odgovarja. Neprimerne so pritožnikove polemike s sodnico sodišča prve stopnje in očitki, v katerih so lahko podani znaki kaznivih dejanj. Takšno pisanje ne sodi v vsebino pritožbe.

Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, sodišče druge stopnje pa je tudi pri uradnem preizkusu sodbe ugotovilo,da ni podana nobena absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka (2. odstavek 350. člena ZPP), materialno pravo pa je bilo pravilno uporabljeno, je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

2. O pritožbi zoper popravni sklep.

Pritožbenih razlogov, ki se nanašajo na izpodbijanje razlogov v sodbi sodišče prve stopnje, sodišče druge stopnje ni smelo obravnavati v pritožbi proti popravnemu sklepu. Slednji so bili namreč navedeni prepozno. Pritožba proti popravnemu sklepu je bila vložena 6.9.2004, pritožbeni rok za pritožbo zoper sodbo pa se je iztekel, v skladu z 2. odstavkom 83. člena Zakona o sodiščih, 30.8.2004. Ker s pritožbo proti popravnemu sklepu pritožnik ne napada ugotovitev sodišča prve stopnje glede obveznosti tožeče stranke k povrnitvi pravdnih stroškov toženi stranki na podlagi 1. odstavka 154. člena ZPP, je odločitev o pravdnih stroških sodišče druge stopnje preizkusilo le po uradni dolžnosti. Ob tem pa je ugotovilo, da ni podana nobena absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka (2. odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP), materialno pravo pa je bilo pravilno uporabljeno. Zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani popravni sklep (2. točka 365. člena ZPP).