Jedro

Prisilna prodaja nepremičnine za poplačilo dolgov prvega toženca in dejstvo, da za ostale dolgove prvi toženec zastavlja svoje preostale nepremičnine, zadostuje za zaključek, da je tožnik izkazal tudi nevarnost, da je zaradi takšnega razpolaganja prvega toženca s premoženjem, uveljavitev njegove terjatve precej otežena, če že ne onemogočena.

Kršitev v zvezi z vsebino vabila na narok dne 2.2.2010, bi tako prvi toženec moral uveljavljati že na tem naroku. Tega ni storil, uveljavljanje v pritožbi pa je prepozno. Sicer pa pritožbeno sodišče še pripominja, da s tem, ko na vabilu na narok ni zapisalo, da bo tega dne opravljen (tudi) narok v zvezi z obravnavo začasne odredbe, sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobene od absolutnih bistvenih kršitev določb iz 2. odst. 339. člena ZPP, pa tudi ne nobene relativne kršitve, ki bi kakorkoli vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve.

Izrek

Pritožbi MT in PT ml., se zavržeta.

Pritožba PT st. se zavrne.

Obrazložitev

: Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor tožene stranke zoper sklep o začasni odredbi z dne 26.10.2009, zavrnilo.

Zoper sklep so toženci vložili pravočasno pritožbo, zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in kršitve določb pravdnega postopka in predlagali, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru tožencev zoper izdano začasno odredbo ugodi, začasno odredbo razveljavi, predlog za izdajo začasne odredbe pa zavrne. Pritožniki se ne strinjajo z oceno sodišča, da je tožnik z zadostno stopnjo verjetnosti izkazal obstoj svoje terjatve. Zgolj dejstvo, da je tožnik zemljiškoknjižni lastnik parc. št. 285.S, k.o. G., še ne izkazuje verjetnosti obstoja denarne terjatve, iz tožbene trditvene podlage pa tudi ne iz navedb v predlogu za izdajo začasne odredbe, ne izhaja, da bi toženci nepremičnino v vtoženem obdobju sploh uporabljali. Sklep Okrajnega sodišča na Vrhniki, opr. št. In 51/2000, z dne 15.5.2008, se nanaša zgolj na prvega toženca, zato je zahtevek zoper drugo toženko in tretjega toženca v celoti neutemeljen, četudi bi tožnik uspel dokazati kakršnokoli posest prvega toženca na sporni nepremičnini. Ne drži zaključek sodišča prve stopnje, da naj bi toženci ob deložaciji dne 9.9.2009, nepremičnino še vedno zasedali. Sporna nepremičnina na naslovu x stoji na večih parcelnih številkah, tudi na parcelah št. 14041/8, 1868/2 in 1041/9, vse k.o. G., katerih lastnik je prvi toženec. Neutemeljen je tudi zaključek sodišča prve stopnje o obstoju nevarnosti, da bo zaradi toženčevega ravnanja uveljavitev terjatve pozneje onemogočena ali otežena. Zgolj dejstvo, da je bila nepremičnina parc. št. 285.S k.o. G., ki jo je kupil tožnik na javni dražbi, prodana v izvršilnem postopku, še ni utemeljen razlog za takšen zaključek. Enako velja tudi za "okoliščine", v katerih je tožnik nepremičnino pridobil v posest, pri čemer sodišče ne pojasni, kakšne okoliščine naj bi to bile. Neobrazložena je tudi navedba sodišča "kakor tudi okoliščine, da so tudi ostale nepremičnine, katerih lastnik je P.T. st., take, ki s stopnjo verjetnosti kažejo na to, da bo uveljavitev terjatve, če sodišče začasne odredbe ne bo izdalo, onemogočeno ali precej oteženo". Do ugovornih razlogov se sodišče prve stopnje torej ni opredelilo, s čimer je zagrešilo relativno bistveno kršitev določb postopka. Izdana začasna odredba predstavlja tudi grob poseg v ustavno zagotovljeno pravico do zasebne lastnine. Tožnik ima za zavarovanje terjatve tudi druge možnosti oziroma institute, ki mu jih omogoča med drugim tudi Zakon o zemljiški knjigi. Nepremičnine so obremenjene s hipoteko za znesek 30.000,00 EUR, pri čemer je upnik prav tožnik, kar pomeni, da ni bojazni, da bi prvi toženec, dokler so nepremičnine obremenjene, kakorkoli razpolagal z nepremičninami. Sodišče prve stopnje pa je zagrešilo tudi absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, saj iz vabila na narok 30.11.2009, ni bilo razvidno, da bo sodišče opravilo narok zaradi začasne odredbe. Toženci se tako na narok niso mogli pripraviti, zaradi česar niso mogli v celoti zavarovati svojih pravic in pravnih koristi.

Pritožbi M.T. in P.T. ml., sta nedovoljeni, pritožba P.T. st. je neutemeljena.

Izpodbijani sklep se ne nanaša na drugo toženko in tretjega toženca. Sodišče prve stopnje je ugodilo predlogu tožnika (upnika) za zavarovanje njegove terjatve z začasno odredbo s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnin last prvega toženca (dolžnika). Zavarovanje ni bilo odrejeno v breme drugih dveh tožencev (sodolžnikov) in za izpodbijanje odločitve, da se prvemu tožencu prepove obremenitev in odtujitev njegovih nepremičnin, in s tem tudi ne za pritožbo zoper sklep z dne 2.2.2010, druga toženka in tretji toženec nimata pravnega interesa. Pritožbeno sodišče je zato njuno pritožbo kot nedovoljeno zavrglo (1. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).

Pritožbo je tako v nadaljevanju obravnavalo le kot pritožbo prvega toženca, P.T. st. Stranka mora kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti (286. b člen ZPP). Kršitev v zvezi z vsebino vabila na narok dne 2.2.2010, bi tako prvi toženec moral uveljavljati že na tem naroku. Tega ni storil, uveljavljanje v pritožbi pa je prepozno. Sicer pa pritožbeno sodišče še pripominja, da, s tem, ko na vabilu na narok ni zapisalo, da bo tega dne opravljen (tudi) narok v zvezi z obravnavo začasne odredbe, sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobene od absolutnih bistvenih kršitev določb iz 2. odst. 339. člena ZPP, pa tudi ne nobene relativne kršitve, ki bi kakorkoli vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve.

Terjatev tožnika do prvega toženca iz naslova plačila uporabnine (pri čemer se sodišču prve stopnje in ne pritožbenemu sodišču v postopku zavarovanja ni bilo potrebno opredeliti do višine zahtevane uporabnine, saj v tej smeri ugovornih navedb ni bilo), je s sklepom Okrajnega sodišča na Vrhniki, opr. št. In 51/2000 z dne 15.5.2008 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Ip 1698/2008 z dne 15.7.2008 in z zapisnikom o deložaciji z dne 9.9.2009, izkazana z zadostno stopnjo verjetnosti (1. odst. 270. člena ZIZ). Sklep je v tej smeri tudi zadostno obrazložen (zadnji odstavek stran 2 sklepa, prvi odstavek stran 3 sklepa). Nedvomno je premoženjsko stanje prvega toženca slabo, sicer ne bi prišlo do prisilne prodaje dela njegovih nepremičnin za poplačilo dolgov. Njegovo premoženje predstavljajo preostale nepremičnine, ki so predmet tega postopka zavarovanja, ki pa so že obremenjene s hipoteko na podlagi notarskega zapisa z dne 16.12.2008 (pri čemer ni odločilno, da je hipotekarni upnik prav tožnik, tako kot je to pravilno zapisalo že sodišče prve stopnje). Pritožbeno sodišče sprejema zaključek sodišča prve stopnje, da prisilna prodaja nepremičnine za poplačilo dolgov prvega toženca in dejstvo, da za ostale dolgove prvi toženec zastavlja svoje preostale nepremičnine, zadostuje za zaključek, da je tožnik izkazal tudi nevarnost, da je zaradi takšnega razpolaganja prvega toženca s premoženjem, uveljavitev njegove terjatve precej otežena, če že ne onemogočena (2. odst. 270. člena ZIZ). Sicer pa prvi toženec v pritožbi navaja, da z nepremičninami nima namena razpolagati, kar pomeni, da s predlagano odredbo ne bo pretrpel nobene škode (3. odst. 270. člena ZIZ). Z začasno odredbo je res poseženo v ustavno pravico prvega toženca, da prosto razpolaga s svojo lastnino, vendar pa je tudi ta pravica ob, z zakonom določenih pogojih, lahko predmet omejitve, tako kot je to v konkretnem primeru. Razlogi sodišča prve stopnje v zvezi s tem, so pravilni (3. odst. stran 3 sklepa).

Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).