Jedro

Sodišče prve stopnje je zahtevek zavrnilo. Tako odločitev je oprlo na ugotovitev, da dejanje toženca (odstranitev robnikov in betoniranje tal) ni bilo motilno. Tožnica lahko na sporni del še vedno odmetava sneg in tja odlaga razne stvari. Tudi smetnjake (ki jih na ta del ni postavljala), lahko po tem delu še vedno pelje. Motilno ni niti to, da tožnica ne more več odstranjevati plevela.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II.Pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje I. zavrnilo tožbeni zahtevek, da je toženec motil tožnico v neposredni posesti nepremičnin ID znak parcela ... 141/51 in ID znak parcela ... 141/52 s tem, da je samovoljno odstranil robnika na vzhodnem delu nepremičnin ID znak parcela ... 141/51 in parcela ... 141/52 ter z betonom zagladil tla v pasu zahodno od podrte ograje do odstranjenih robnikov; da je toženec dolžan v roku 8 dni vzpostaviti prejšnje posestno stanje tako, da odstrani beton in na skrajnem zahodnem delu odstranjenega betona postavi betonske robnike enakega izgleda, kot so postavljeni obstoječi betonski robniki severno od tako odstranjenega betona; da se tožencu prepoveduje v bodoče s takim in podobnim ravnanjem posegati v soposest tožnice na nepremičninah ID znak parcela ... 141/51 in ID znak parcela ... 141/52 ter da je toženec dolžan tožnici povrniti stroške postopka; II. odločilo, da je tožnica dolžna tožencu povrniti stroške postopka v znesku 3.400,98 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku paricijskega roka do plačila.

2.Tožnica zoper takšno odločitev vlaga pritožbo iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. čl. ZPP1 s predlogom razveljavitve izpodbijanega sklepa in vrnitve zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje drugemu sodniku. Navaja, da je sodišče prve stopnje odločalo 5 let in s tem kršilo njeno pravico do učinkovitega sodnega varstva, zato predlaga, da o zadevi ponovno odloči drug senat. Sodišče ni ugotavljalo zadnjega posestnega stanja. Prejšnje stanje ni jasno. Dokazni postopek ni bil izveden. Sodišče je arbitrarno odločilo, da odstranitev robnikov in nasutje peska ne pomeni spremembe v posestnem stanju. Sporni del zemljišča je predstavlja varnost za stvari, ki so se nahajale na tej površini. Sedaj je to prometna površina. Odložene stvari na spornem zemljišču sedaj niso več varne pred prometom, kar dokazuje tudi priložen e-mail z dne 17. 8. 2022. Gre za pomembno spremembo stanja posesti. Ustaljena sodna praksa (sklicuje se na odločbi VSL II Cp 2647/2013 in VSL II Cp 3222/2012) ekonomskega interesa za motenjsko tožbo ne zahteva, ampak je pomemben pravni interes. Ekonomski interes se ugotavlja z vidika intenzivnosti posega. Tudi pravna teorija v motenjskih sporih ne dopušča ugovora pomanjkanja ekonomskega interesa. Posledično je napačna tudi odločitev o stroških.

3.Toženec je odgovoril na pritožbo. Nasprotuje pritožbenim navedbam in predlaga njeno zavrnitev.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče daje varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje. Pri tem se ne upoštevata pravica do posesti in dobrovernost posestnika (1. odst. 33. čl. SPZ2). Varovana je torej dejanska oblast nad stvarjo. Posest se lahko izvaja na različne načine. Tožnica je trdila, da je toženec samovoljno premaknil robnike in zabetoniral vzhodni rob dvorišča. Pred posegom je na ta del zemljišča odmetavala sneg, postavljala smetnjake, gostje so sem odlagali prtljago, puščali kolesa in druge stvari.

7.Zmotna in pavšalna je pritožbena navedba, da sodišče prve stopnje ni izvedlo dokaznega postopka. Iz podatkov spisa in razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je vpogledalo v priložene listine, zaslišalo pravdni stranki ter pričo A. A. Ostale dokazne predloge je kot nepotrebne zavrnilo. Zavrnitve dokaznih predlogov tožnica konkretizirano ne izpodbija.

8.Zadnje posestno stanje med strankama ni bilo sporno. Sodišče prve stopnje je v tem delu (z izjemo trditve o postavljanju smetnjakov) v celoti sledilo navedbam tožnice o načinu izvrševanja posesti na spornem zemljišču in po izvedenem dokaznem postopku utemeljeno ugotovilo, da odstranitev robnikov in betoniranje tal ni poseglo v dosedanji način izvrševanja tožničine posesti. Ugotovilo je torej prejšnje in sedanje posestno stanje.

9.Sodišče prve stopnje se je pri tem oprlo predvsem na izpovedbo zakonitega zastopnika tožnice, ki z zaslišanjem ni uspel potrditi tožbenih navedb o motenju posesti. Pritožba dokazne ocene v tem delu ne izpodbija. Na podlagi izpovedbe zakonitega zastopnika tožnice je sodišče prve stopnje prepričljivo ugotovilo, da tožnik na sporni del zemljišča še vedno lahko odlaga sneg, preko tega dela pelje zabojnike za smeti, še vedno se lahko tam odlagajo različne stvari.

10.Pritožnica pravilno povzema teoretično pravna izhodišča o ekonomskem interesu za motenjsko tožbo. Vendar so takšne pritožbene navedbe in v zvezi s tem navedena sodna praksa nerelevantne za konkretni primer. Zahtevek namreč ni bil zavrnjen zaradi pomanjkanja ekonomskega interesa, ampak zato, ker ni bilo ugotovljeno, da bi bila tožnica zaradi toženčevega posega sploh motena pri izvrševanju posesti. Zaradi pomanjkanja ekonomskega interesa je bil, kot je mogoče razbrati iz izpodbijanega sklepa, zavrnjen zahtevek zgolj v delu, ki se nanaša na (ne)možnost odstranjevanja plevela. Da tožnica v tem pogledu nima ekonomskega interesa za sodno varstvo, posledično pa tudi pravnega ne, soglaša tudi pritožbeno sodišče.

11.V zvezi z odlaganjem stvari tožnica v pritožbi prvič navaja, da je bil to prej primeren deponijski prostor, ki je bil varen pred prometom, sedaj pa je stvar, ki je odložena, lahko povožena, kar naj bi pomenilo bistveno spremembo posestnega stanja oziroma predstavljalo velik ekonomski interes za tožnika. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre v tem delu za nedopustno pritožbeno novoto (1. odst. 337. čl. ZPP). Tožnica je med postopkom namreč trdila le to, da je bil ta del zemljišča namenjen za odlaganje prtljage, da so robniki ta del zemljišča omejevali, da se po njem ni vozilo in so tožnica in gostje ta del zemljišča lahko nemoteno uporabljali. Takih tožbenih navedb ni mogoče razumeti v smeri, da bi tožnico motilo dejstvo, da so sedaj stvari izpostavljene večji nevarnosti, da jih kdo povozi, ampak, da zaradi odstranitve robnikov ni več prostora za odlaganje prtljage in stvari, kar pa, kot je sodišče prve stopnje prepričljivo ugotovilo, ne drži.

12.Utemeljen je nadalje zaključek sodišča prve stopnje, da domnevno motenje posesti z odstranitvijo ograje in širitvijo obstoječe služnosti (vožnje preko spornega dela), ni predmet tožbenega zahtevka v tem postopku. Predmet tega postopka tudi ni vprašanje sojenja v razumnem roku. Do teh navedb se zato pritožbeno sodišče ne opredeljuje.

13.Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP), jo je zavrnilo in na podlagi 2. tč. 365. čl. ZPP izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

14.Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške (1. odst. 154. čl. v zvezi s 1. odst. 165. čl. ZPP). Ker toženec v odgovoru na pritožbo ni navedel nič takega, kar bi pripomoglo k odločitvi o pritožbi, so stroški, ki so v zvezi s tem nastali, nepotrebni in jih tudi on nosi sam (155. čl. v zvezi s 165. čl. ZPP).

-------------------------------

1Zakon o pravdnem postopku

2Stvarnopravni zakonik.