Jedro

Uporaba 83. člena OZ je predvidena le za primer, ko je pogodbeno določilo nejasno. V obravnavanem primeru ne gre za takšno situacijo. V spornem besedilu Splošnih pogojev so namreč taksativno našteti riziki, ki jih zavarovanje krije. Opredeljeni so kot pojmi s kazenskopravno vsebino (tatvina, vlomska in roparska tatvina, rop ter odvzem motornega vozila). Kot takšnim je vsem naštetim rizikom skupno to, da ob njihovi uresničitvi škoda zavarovancu nastane zaradi dejanj tretjih oseb, med katera pa ne sodi odtujitev vozila s strani najemnika (voznika), ki mu je bila stvar zaupana v uporabo. Zadnji primer, ki hkrati predstavlja relevantni dejanski okvir v obravnavani zadevi, namreč ustreza kazenskopravnem pojmu zatajitve; le-ta pa v Splošnih pogojih toženke kot zavarovalni primer ni bila zajeta. Glede na navedeno tožena stranka upravičeno odklanja plačilo vtoževane zavarovalnine.

Izrek

Reviziji se ugodi ter se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se pritožbi tožene stranke ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek na plačilo 33.707,90 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31.853,95 EUR od 1. 1. 2007 do plačila in zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7,633.480,60 SIT od 29. 5. 2006 do 31. 2. 2006, preračunano v EUR po menjalnem tečaju na dan 1. 1. 2007, ter z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.853,95 EUR od 1. 1. 2007 do plačila in zakonskimi zamudnimi obrestmi od 450.270,79 SIT od 29. 5. 2006 do 31. 12. 2006, preračunano v EUR po menjalnem tečaju na dan 1. 1. 2007, tožeči stranki pa naloži povrnitev 461,47

EUR pravdnih stroškov tožene stranke v 15 dneh od vročitve te sodbe, za primer zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od šestnajstega dne od vročitve te sodbe do plačila.

Tožeča stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe toženi stranki povrniti

1.265,31 EUR stroškov pritožbenega postopka, za primer zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od šestnajstega dne od vročitve te sodbe do plačila, ter 674,18 EUR stroškov revizijskega postopka.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Tožnica je zahtevala plačilo zavarovalnine iz naslova zavarovanja avtomobilskega kaska. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku na plačilo 31.853,95 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 1. 2007 do plačila ter zakonskih zamudnih obresti od zneska 7,633.480,60 SIT od 29. 5. 2006 do 31. 12. 2006, preračunano v EUR po menjalnem tečaju na dan 1. 1. 2007; ugodilo pa je tudi zahtevku na plačilo kapitaliziranih obresti v znesku 1.853,95 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 1. 2007 do plačila ter zakonskih zamudnih obresti od zneska 450.270,79 SIT od 29. 5. 2006 do 31. 12. 2006, preračunano v EUR po menjalnem tečaju na dan 1. 1. 2007. Toženi stranki je naložilo plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 2.489,14 EUR z morebitnimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je vložila revizijo tožena stranka. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Vrhovnemu sodišču predlaga spremembo izpodbijane sodbe z zavrnitvijo tožbenega zahtevka in naložitvijo povrnitve pravdnih stroškov tožene stranke z morebitnimi zamudnimi obrestmi v breme tožeče stranke. Pri tem priglaša stroške revizije.

4. Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5. Postopek v tej zadevi se je pred sodiščem prve stopnje končal pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP-D). Zato se po drugem odstavku 130. člena ZPP-D nadaljuje po določbah Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji; v nadaljevanju ZPP).

Relevantno dejansko stanje

6. Tožnica je s toženko 1. 3. 2005 sklenila zavarovanje avtomobilskega kaska po polici št. 4405228343 z z razširitvijo po kombinaciji K. Predmet zavarovanja je bilo vozilo FIAT DUCATO 2,8 z nadgradnjo (avtodom ADRIA AARIATIC A 660 SP C.l), last družbe H. d. o. o. Zavarovalno pogodbo je sklenila tožnica (kot zavarovalka) na podlagi prvega odstavka 16. člena Pogodbe o finančnem leasingu št. ... z dne 20. 3. 2003,(1) za zavarovanko, leasingodajalko. Tožnica je plačala še 100 % doplačilo za zavarovanje vozila, ki se oddaja v najem brez šoferja.

7. Zavarovano vozilo je tožnica v okviru opravljanja svoje dejavnosti (rent-a-car) oddala v najem S. V., ki ga po preteku najema ni vrnil. Tožnica je o dogodku obvestila pristojno policijsko postajo ter podala kazensko ovadbo, nato pa (po preteku roka 30 dni) pri toženi stranki prijavila zavarovalni primer.

Presoja utemeljenosti revizije

8. V 4. členu Splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilskega kaska PG-aka/05-3 (v nadaljevanju Splošnih pogojev) je bilo urejeno zavarovanje nevarnosti delnega avtomobilskega kaska, ki ga je v sklopu police sklenila tožnica. V drugem odstavku tega člena je bilo določeno, da delno zavarovanje avtomobilskega kaska „kjerkoli“(2) krije škodo zaradi uničenja, poškodovanja ali izginitve zavarovanih stvari, ki nastane kot posledica presenetljivih, od zavarovančeve ali voznikove volje neodvisnih dogodkov, razvrščenih v skupine oziroma kombinacije, na podlagi katerih se ob sklenitvi zavarovanja določi obseg zavarovalnega kritja. Tožnica je izbrala kombinacijo K (2. točka), ki obsega tatvine, vlomske in roparske tatvine, rop ter protipraven odvzem vozila z namenom, da se uporabi za vožnjo.

9. Med strankama je sporno vprašanje, ali je zatajitev, katere pojmu ustreza dejansko stanje v konkretnem primeru, zajeta v 2. točki drugega odstavka 4. člena Splošnih pogojev. Tožena stranka v reviziji izpodbija materialnopravno pravilnost stališča sodišča druge stopnje, da je sporno določilo Splošnih pogojev nejasno, zaradi česar ga je bilo treba razlagati v korist tožeče stranke (83. člen Obligacijskega zakonika; v nadaljevanju OZ).

10. Uporaba 83. člena OZ je predvidena le za primer, ko je pogodbeno določilo nejasno. Revizijsko sodišče pritrjuje reviziji, da v obravnavanem primeru ne gre za takšno situacijo. V spornem besedilu Splošnih pogojev so namreč taksativno našteti riziki, ki jih zavarovanje krije. Opredeljeni so kot pojmi s kazenskopravno vsebino (tatvina, vlomska in roparska tatvina, rop ter odvzem motornega vozila). Kot takšnim je vsem naštetim rizikom skupno to, da ob njihovi uresničitvi škoda zavarovancu nastane zaradi dejanj tretjih oseb, med katera pa ne sodi odtujitev vozila s strani najemnika (voznika), ki mu je bila stvar zaupana v uporabo. Zadnji primer, ki hkrati predstavlja relevantni dejanski okvir v obravnavani zadevi, namreč ustreza kazenskopravnem pojmu zatajitve; le-ta pa v Splošnih pogojih toženke kot zavarovalni primer ni bila zajeta. Glede na navedeno tožena stranka upravičeno odklanja plačilo vtoževane zavarovalnine.

Odločitev revizijskega sodišča

11. Ker je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo temeljilo na zmotni uporabi materialnega prava, je revizijsko sodišče reviziji ugodilo in na podlagi prvega odstavka 380. člena ZPP odločilo tako, kot izhaja iz I. točke izreka te sodbe.

12. Sprememba izpodbije sodbe je narekovala tudi spremembo odločitve o pravdnih stroških (drugi odstavek 165. člena ZPP). Po uspehu tožene stranke z revizijo je tožeča stranka v obravnavanem gospodarskem sporu v celoti propadla. Zato mora v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP toženi stranki povrniti njene pravdne stroške. Od priglašenih stroškov v postopku pred sodiščem prve stopnje (stroškovnik – priloga B8) je Vrhovno sodišče toženi stranki priznalo 400 odvetniških točk oziroma 183,60 EUR za zastopanje na naroku 22. 9. 2008 ter 50 točk oziroma 22,95 EUR za končno poročilo stranki. Ni pa ji priznalo priglašenih stroškov za konferenco s stranko in pregled listin, saj ne gre za samostojni storitvi, ki nista zajeti v drugih postavkah odvetniškega zastopanja (tar. št. 39 Odvetniške tarife). Ob upoštevanju materialnih stroškov v višini 4,13 EUR in na celotno vrednost storitve obračunanega 20% davka na dodano vrednost (v nadaljevanju DDV; 42,14 EUR) znaša nagrada pooblaščencu 252,82 EUR. Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki tudi sodno takso za odgovor na tožbo v višini 208,65 EUR (prej 50.000,00 SIT). Potrebni stroški tožene stranke pred prvostopenjskim sodiščem tako znašajo 461,47 EUR. Od priznanih stroškov gredo toženi stranki za primer zamude tudi zahtevane zamudne obresti (Pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča z dne 13. 12. 2006 – Pravna mnenja I/2006).

13. Vrhovno sodišče je toženi stranki priznalo vse priglašene pritožbene stroške, in sicer 1.000 točk oziroma 459,00 EUR za sestavo pritožbe ter 50 točk oziroma 22,95 EUR za poročilo stranki. Ob upoštevanju materialnih stroškov v višini 9,64 EUR in na celotno vrednost storitve obračunanega 20% DDV (98,32 EUR), znaša nagrada pooblaščencu 589,91 EUR. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti tudi sodno takso za pritožbo v višini 675,40 EUR. Skupno tako pritožbeni stroški tožene stranke znašajo 1.265,31 EUR. Od priznanih stroškov gredo toženi stranki za primer zamude tudi zahtevane zamudne obresti (Pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča z dne 13. 12. 2006 – Pravna mnenja I/2006).

14. Za sestavo revizije je Vrhovno sodišče toženi stranki priznalo 1.200 točk (550,80 EUR), kar skupaj z 2 % materialnimi stroški (11,02 EUR) z 20 % DDV (112,36 EUR) znaša 674,18 EUR. Povrnitve sodne takse za revizijo in obresti za primer zamude pri povrnitvi revizijskih stroškov tožena stranka ni uveljavljala.

15. Na podlagi prvega odstavka 41. člena Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT) je Vrhovno sodišče odvetniške stroške odmerilo v skladu z določbami Odvetniške tarife (OT; Ur. l. RS, št. 67/2003 in 70/2003), sodne takse pa na podlagi 39. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v skladu z določbami Zakona o sodnih taksah (ZST; Ur. l. SRS, št. 30/1978 in naslednji).

Op. št. (1): Prvi odstavek 16. člena citirane pogodbe je določal, da predmet leasinga zavaruje leasingojemalec za svoj račun in v imenu leasingodajalca za ves čas trajanja pogodbe pri zavarovalnici, ki ima sedež v RS. To zavarovanje obsega obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti in kasko zavarovanje, ki vsebuje tudi opcijo proti kraji.

Op. št. (2): Po prvem odstavku 4. člena Splošnih pogojev ta pojem pomeni čas, ko je vozilo na območju, ki je določeno kot zavarovalni kraj.