Jedro

Pravilna je presoja, da tožnik ne bi mogel terjati odmika objekta od njegove parcelne meje, tudi če bi bil tak odmik z urbanističnim predpisom določen, saj njegovo zemljišče ne meji na zemljišče predvidenega posega.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 23. 7. 2003. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnika zoper odločbo Upravne enote Litija z dne 1. 10. 1998, s katero je bila A.A. in B.B. dovoljena gradnja stanovanjske hiše – dvojčka in opornega zidu, vse na zemljišču s parc. št. 52/5 k.o…. pod tam navedenimi pogoji.

2. Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi sledi utemeljitvi upravnega akta in se sklicuje na drugi odstavek 67. člena ZUS. Zavrača tožbene ugovore glede zatrjevanega odmika.

3. Zoper izpodbijano sodbo je tožeča stranka vložila revizijo (prej pritožbo). Navaja, „da se ne strinja, da ni pravilno sojenje, kjer piše, da ni parc. št. 49“. Sklicuje se na skico geometra, ki je meril dvakrat. 4. Odgovori na revizijo (prej pritožbo) niso bili vloženi.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče v vseh že vloženih zadevah odloča po ZUS-1, v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba in so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna dne 1. 1. 2007. 7. Revizija v upravnem sporu je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po določbah prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se revizija lahko vloži zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena tega zakona ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Vrhovno sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden tudi preizkus revizije v obravnavani zadevi.

8. Glede na določbo drugega odstavka 85. člena ZUS-1 je Vrhovno sodišče vezano na v upravnem postopku ugotovljeno dejansko stanje. Zato ni pristojno presojati ugovora glede delitve parcel, saj se ta ugovor nanaša na dejansko stanje.

9. Materialno pravo je bilo pravilno uporabljeno. Pravilna je presoja tožene stranke in sodišča prve stopnje, da trditev tožnika, da bi moral biti sporni objekt odmaknjen od posestne meje sosednega zemljišča 4 m, nima podlage ne v zakonu niti v urbanističnem redu, po katerem je bil dovoljen sporni poseg v prostor in po katerem so se določili pogoji gradnje. Tudi sicer je ta ugovor neupošteven, saj je bilo ugotovljeno, da tožnikovo zemljišče s parc. št. 49 k.o. ... ne meji na parcelo št. 52/5 iste k. o. Ta ugotovitev izhaja iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki ga je izdelala gospodarska družba D. d.o.o. , ki je sestavni del enotnega dovoljenja za gradnjo. Poleg vseh prilog vsebuje tudi kopijo katastrskega načrta, ki ga je dne 10. 6. 1998 izdal pristojni geodetski upravni organ. Iz tega načrta, ki je javna listina, je razvidno, da zemljišče s parc. št. 52/5 ne meji na parc. št. 49, kot to zatrjuje tožnik, temveč meji na severu na javno pot s parc. št. 15, na zahodu pa na parc. št. 52/6. Zato je pravilna tudi presoja, da tožnik kot investitor ne bi mogel terjati odmika objekta od njegove parcelne meje, tudi če bi bil tak odmik z urbanističnim predpisom določen. Iz kopije katastrskega načrta je tudi razvidno, da je bil ta izdelan 10. 6. 1998, da je bilo od tega datuma dalje posestno stanje glede parcele št. 49 nespremenjeno, poleg tega pa sta investitorja k svoji vlogi za izdajo upravnega dovoljenja priložila tudi dokaz o pravici graditi na zemljišču s parc. št. 52/5. 10. Revizija (prej pritožba) ne navaja, katere kršitve določb postopka v upravnem sporu uveljavlja.

11. Poleg laične revizije (prej pritožbe) je E.E., odvetnik v L., kot tožnikov pooblaščenec že po izteku roka za vložitev pritožbe (sedaj revizije), to je 22. 4. 2005, vložil revizijo (prej pritožbo) oziroma njeno dopolnitev zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Revizijo (prej pritožbo), vloženo po izteku roka, revizijsko sodišče ne more obravnavati.

12. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno na podlagi 92. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.