Jedro

Eden izmed pogojev za uspešno uveljavljanje predkupne pravice na nezazidanih stavbnih zemljiščih je tudi ta, da poseg v prostor za gradnjo predvidenih objektov ureja prostorski izvedbeni načrt. Ker ZSZ nima posebne določbe o tem, katere urbanistične predpise šteje za prostorske izvedbene načrte, je bilo zato treba odgovor na to vprašanje, ki je ključen za odločitev v zadevi, poiskati v Zakonu o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97).

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Župana Občine A z dne 19. 12. 2000, se odpravi in zadeva vrne v ponoven postopek toženi stranki.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo med drugim zavrnila pritožbo sedanjega tožnika zoper odločbo Uprave Občine A z dne 9. 3. 2000, s katero je bilo odločeno, da Občina A uveljavlja predkupno pravico na nezazidanem stavbnem zemljišču s parc. št. 419/7, 419/10 in 475/22 k.o. B. V obrazložitvi izpodbijane odločbe toženka navaja, da je tožnik po svoji pooblaščenki pravočasno vložil pritožbo zoper odločbo organa prve stpnje, s katero je bilo odločeno, da po določbi 11. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (v nadaljevanju ZSZ) na predmetnih parcelah obstaja predkupna pravica v korist občine. Toženka se strinja z ugotovitvijo organa prve stopnje, da na predmetnih nepremičninah obstaja predkupna pravica, saj zemljišča ležijo v območju načrtovane gradnje objektov javne infrastrukture, kar naj bi bilo razvidno iz sprejetega prostorskega plana in iz Prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto Radovljica (v nadaljevanju PUP, Uradni vestnik Gorenjske, št. 17/87 in 30/99). Iz istih dokumentov po prepričanju tožene stranke tudi izhaja, da naj bi načrtovana rekonstrukcija ceste posegla tudi na predmetne parcele. V prostorskem planu je med drugim navedeno, da bo "sočasno z izgradnjo drugega tira železniške proge zgrajena tudi cestna povezava regionalne ceste C - D T ulica pri tovarni AAA v C". V skladu s 3. členom ZSZ se po oceni tožene stranke cesta nedvomno šteje za objekt javne infrastrukture, za katero je na podlagi 14. člena ZSZ občina upravičena uveljavljati predkupno pravico, sicer bi izgubila možnost pridobitve zemljišča za ureditev načrtovane gradnje v naselju v fazi prodaje parcel po stečaju podjetja.

Tožeča stranka se z odločitvijo tožene stranke ne strinja. V tožbi, ki jo je dne 27. 12. 2000 še dopolnila, med drugim navaja, da je podjetje v stečajnem postopku, v katerem se prodaja celotno njegovo premoženje, med drugim tudi parc. št. 419/7, 419/10 in 475/22, vse k.o. B. V postopku prodaje je bilo zato treba pridobiti tudi urbanistično informacijo, ki jo je občinska uprava izdala in za navedene parcele navedla, da gre za nezazidano stavbno zemljišče - območje obstoječih stanovanjskih površin.V skladu z ZSZ je tožeča stranka dne 11. 2. 2000 zaprosila organ prve stopnje za izdajo potrdila po 11. členu zakona. Občinska uprava je dne 9. 3. 2000 izdala odločbo, s katero je vlogo tožeče stranke za izdajo potrdila po 11. členu ZSZ zavrnila z obrazložitvijo, da uveljavlja predkupno pravico na vseh parcelah. Tako odločitev pa je kasneje potrdila tudi tožena stranka. Tožeča stranka poudarja, da za zemljišča, ki so predmet tega postopka ni prostorskega izvedbenega načrta, PUP, na katerega se sklicuje izpodbijana odločba, pa ne zadosti pogoju iz 14. člena ZSZ, saj so po Zakonu o urejanju naselij in drugih posegov v prostor prostorsko ureditveni pogoji nekaj povsem drugega kot prostorski izvedbeni načrti. Ker ta pogoj v obravnavanem primeru ni izpolnjen, občina nima predkupne pravice po ZSZ, saj ni dokazala, da predmetno območje ureja PIN, ki je osnova za uveljavljanje predkupne pravice. Tožeča stranka še pripominja, da predstavljajo sporne parcele zemljišče med bivšo Tovarno AAA, C in cesto, ki si jo je AAA zgradila okoli svoje tovarne zaradi zahtev inšpekcije. Sporne parcele so torej sestavni del tovarne in tudi iz tega razloga zemljišča ne morejo biti predmet predkupne pravice. Tožeča stranka v zvezi z navedenim sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi.

Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, ki v upravnih sporih varuje javni interes, je prijavilo udeležbo v tem postopku.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse ugovore tožeče stranke in poudarja, da predmetna zemljišča nedvomno ležijo v območju gradnje bodoče javne infrastrukture, kar je tudi zakonski razlog za uveljavljanje predkupne pravice na zemljiščih. Da zemljišča ležijo na navedenem območju, izkazuje tudi plan in Prostorski ureditveni pogoji. Tožena stranka še pripominja, da vztraja pri izpodbijani odločbi in njenih razlogih ter predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba je utemeljena.

Sodišče uvodoma ugotavlja, da je v tej zadevi sporno zlasti vprašanje, ali so glede na okoliščine primera izpolnjeni pogoji za uveljavljanje predkupne pravice na nezazidanih stavbnih zemljiščih s parc. št. 419/7, 419/10 in 475/22 vse k.o. B ali ne.

Predkupno pravico na nezazidanih stavbnih zemljiščih ureja ZSZ (Uradni list RS, št. 44/97). Ta v 14. členu med drugim določa, da ima občina ali država predkupno pravico na nezazidanem stavbnem zemljišču, na katerem je s prostorskim izvedbenim načrtom predvidena gradnja: objektov javne infrastrukture; objektov za potrebe zdravstva, socialnega varstva, šolstva, znanosti, kulture, športa in javne uprave; socialnih in neprofitnih stanovanj (1. odstavek 14. člena ZSZ). Lastnik zemljišča, na katerem obstaja predkupna pravica iz 14. člena ZSZ, mora o nameravani prodaji takega zemljišča in pogojih prodaje pisno obvestiti predkupnega upravičenca (1. odstavek 15. člena ZSZ). Izjavo o uveljavitvi predkupne pravice občine da pristojni občinski organ (3. odstavek 15. člena ZSZ). V zemljiški knjigi se na predlog predkupnega upravičenca opravi zaznamba predkupne pravice (16. člen ZSZ), če pa lastnik zemljišče, na katerem je zaznamovana predkupna pravica, proda v nasprotju z določbami 15. člena ZSZ, je tak pravni posel ničen (17. člen ZSZ).

Iz citiranih določb ZSZ torej izhaja, da je eden izmed pogojev za uspešno uveljavljanje predkupne pravice na nezazidanih stavbnih zemljiščih tudi ta, da poseg v prostor za gradnjo predvidenih objektov ureja prostorski izvedbeni načrt. Ker ZSZ nima posebne določbe o tem, katere urbanistične predpise šteje za prostorske izvedbene načrte, je bilo zato treba odgovor na to vprašanje, ki je ključen za odločitev v zadevi, poiskati v Zakonu o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97 v nadaljevanju ZUN). Ta v 27. členu določa, da so prostorski izvedbeni načrti zazidalni načrti, ureditveni načrti in lokacijski načrti. Po vpogledu v izpodbijano odločbo in v podatke iz predloženih upravnih spisov, tudi sodišče ugotavlja, kar pravilno navaja že tožeča stranka, da Občina A za območje, kjer ležijo predmetna zemljišča nima sprejetega nobenega izmed naštetih prostorskih izvedbenih načrtov, pa tudi sama tega ne zatrjuje. Prostorskih ureditvenih pogojev, na katere tožena stranka opira svojo odločitev, pa po citiranih določbah ZUN ni šteti med prostorske izvedbene načrte. Sicer pa je za prostorske ureditvene pogoje značilno, da so to splošni predpisi, ki praviloma niso podlaga za dovoljevanje posegov v prostor kadar gre za gradnjo cest in drugih večjih infrastrukturnih objektov, pač pa gradnjo takih objektov praviloma urejajo lokacijski načrti, ki so hkrati tudi podlaga za morebitno uveljavljanje predkupne pravice in tudi za razlastitev, če je to potrebno.

Ker v obravnavanem primeru materialni predpis, ki je bil podlaga za odločitev o stvari, ni bil pravilno uporabljen, je sodišče tožbi na podlagi 4. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) ugodilo in izpodbijano določbo odpravilo ter zadevo vrnilo v ponoven postopek toženi stranki (2. odstavek 60. člena ZUS). Tožena stranka bo v izvrševanju te sodbe v roku iz 3. odstavka 60. člena ZUS o pritožbi ponovno odločila ter pri tem upoštevala v tej sodbi zavzeto pravno stališče.