Jedro

Zmota pri sklenitvi dednega dogovora, ki v samem jedru pomeni sklenjeno sodno poravnavo, ne more biti razlog za razveljavitev sklepa o dedovanju.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo obseg zapustnikovega premoženja in dediče ter povzelo dedni dogovor, ki so ga sklenile dedinje.

2. Dedinja A. A. v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja pritožbene razloge zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in kršitve določil procesnega prava. Predlaga ugoditev pritožbi in razveljavitev sklepa o dedovanju ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

Navaja, da se z delitvijo zapuščine ne strinja, ker je dedni dogovor podpisala v zmoti. Sodedinji sta izkoristili njeno nepoučenost in se okoristili v njeno škodo. Dedni dogovor je podpisala, zmotno misleč, da je v njem dogovorjen način razdelitve dediščine pravičen. Pravilna razdelitev zapuščine je mogoča le na način, po katerem vsaki od zakonitih dedinj pripadejo enaki deleži zapuščine, kar določata Ustava Republike Slovenije in Zakon o dedovanju (v nadaljevanju ZD).

3. Sodedinji v odgovoru na pritožbo predlagata njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. ZD v določilu 3. odstavka 214. člena določa, da v primeru, ko v zapuščinskem postopku vsi dediči sporazumno predložijo delitev in način delitve, navede sodišče tak sporazum v sklepu o dedovanju. Iz dikcije citiranega določila izhaja, da dedni dogovor ni nujna sestavina sklepa o dedovanju, s katerim se mora zaključiti zapuščinski postopek. V kolikor pa je dedni dogovor kot pogodba med dediči sklenjen, kar je v obravnavanem primeru izkazano, ga sodišče zgolj povzame v sklepu o dedovanju. Iz tega sledi, da veljavnost dednega dogovora ni odvisna od izdaje oz. pravnomočnosti sklepa. Ker gre namreč pri dednem dogovoru za obligacijskopravno razmerje, pravice in obveznosti pogodbenih strank nastanejo že s trenutkom sklenitve sporazuma. V konkretnem primeru ta moment predstavlja izjava volje na zapisnik in podpis dednega dogovora pred sodiščem. Obeh navedenih predpostavk pa pritožnica niti ne zanika, ampak celo izrecno potrjuje.

6. Zmota, ki jo zatrjuje pritožnica, predstavlja napako volje, česar pa ni mogoče uveljavljati z rednim pravnim sredstvom, tj. pritožbo zoper sklep o dedovanju, temveč je izpodbijanju dednega dogovora iz tega razloga namenjena posebna tožba za razveljavitev sodne poravnave, temelječa na 392. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Iz povedanega sledi, da v pritožbi zatrjevana zmota pri sklenitvi dednega dogovora, ki v samem jedru pomeni sklenjeno sodno poravnavo, ne more biti razlog za razveljavitev sklepa o dedovanju.

7. Skladno z navedenim in po ugotovitvi, da niso podane niti kršitve procesnega in materialnega prava, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 163. členom ZD), je pritožbeno sodišče pritožbo dedinje zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep o dedovanju potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).