Jedro

Ker je bila tožnica za isto kršitev delovnih obveznosti, zaradi katere ji je tožena stranka redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga, predhodno pisno opomnjena na izpolnjevanje obveznosti (in možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovne kršitve), je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga nezakonita. Zakonita bi bila zgolj, če bi tožnica s kršitvijo delovnih obveznosti nadaljevala ali jo ponovila.

Izrek

Pritožba zoper sodbo se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Pritožbi zoper sklep o popravi sodbe se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Tožeča stranka krije sama svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo: "1. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z dne 13.07.2005 je nezakonita in se razveljavi.

2. Tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo z 19.08.2005, temveč ji je trajalo vse do 12.08.2006, ko se je tožnica ponovno zaposlila.

3. Tožena stranka je dolžna tožnico pozvati nazaj na delo in za čas od 20.08.2005 do 12.08.2006 vpisati delovno dobo v delovno knjižico, v 8 dneh pod izvršbo.

4. Tožena stranka je dolžna tožnico od dneva nezakonitega prenehanja delovnega razmerja za čas od 20.08.2005 do 12.08.2006 prijaviti v zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ter ji za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja od 20.08.2005 do 12.08.2006 obračunati bruto plačo, ki bi ji pripadala, če bi delala, poravnati vse prispevke in davke ter ji za ta čas izplačati pripadajočo neto plačo, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih mesečnih zneskov od prvega naslednjega dne po zapadlosti le-teh v plačilo, to je 18. v mesecu za pretekli mesec do plačila, v 8 dneh, da ne bo izvršbe.

5. Tožnici je tožena stranka dolžna povrniti stroške postopka v višini 248.350,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema sodbe sodišča prve stopnje do plačila, v 8 dneh pod izvršbo." S sklepom o popravi sodbe z dne 27.12.2006 je prvostopenjsko sodišče popravilo izrek sodbe z dne 29.11.2006 tako, da se v 3. točki izreka sodbe vstavi med besedo "je" in besedo "dolžna" besedilo: "z dnem prenehanja delovnega razmerja med tožečo stranko in X".

Tožena stranka se pritožuje tako zoper navedeno sodbo, kot zoper sklep o popravi sodbe. V pritožbi zoper sodbo navaja, da se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov; pritožbenemu sodišču predlaga, naj sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne. Tožena stranka vztraja, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici iz krivdnih razlogov zakonita. Tožnica je kršila obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi, na kar jo je tožena stranka opozarjala že dlje časa. Na izpolnjevanje delovnih obveznosti je bila tožnica opozorjena 17.08.2004, ko je na delo prišla pijana, naslednje opozorilo je bilo 01.02.2005 in nato 23.05.2005. Zaradi kršitve navodil zdravnika v času bolniške odsotnosti je bila tožnica opozorjena spet 18.04.2005. Kljub večkratnim opozorilom, tudi ustnim, je tožnica stalno kršila svoje delovne obveznosti. Zamujala je na delo, na delu ni bila zbrana, z mislimi je bila odsotna. Kot pomočnica vzgojiteljice je bila dolžna skrbeti za nego in vzgojo otrok v vrtcu s povečano skrbnostjo ter svoje delo opravljati vestno in odgovorno. Vsega navedenega tožnica ni izvajala, kot je razvidno iz zaslišanj prič ter zapisov o hospitaciji. Zaradi njenega ravnanja bi lahko prišlo celo do poškodb otrok. Tožnica je nadalje konstantno zamujala na delo, pri čemer je vedno našla različne izgovore, s katerimi je opravičevala zamudo. Zmotno je stališče prvostopenjskega sodišča, da ni šlo za daljše zamude, ki niso ovirale delovnega procesa. Prezrlo je namreč, da je šlo za stalno zamujanje, ki jih tožena stranka ni bila več dolžna tolerirati. Zmotno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da niso relevantne kršitve, ki so bile storjene pred 08.06.2006. 30 dnevni subjektivni rok za odpoved pogodbe o zaposlitvi začne teči z datumom zagovora, v tem roku je morala tožena stranka podati odpoved pogodbe o zaposlitvi. Pri krivdnih razlogih za odpoved je potrebno upoštevati vse kršitve pogodbe o zaposlitvi, na katere je bil delavec pisno opozorjen, kot tudi tiste, ki jih je storil v zadnjih 6 mesecih pred odpovedjo, saj se je delodajalec z njimi seznanil šele s podajo zagovora. V obravnavanem primeru bi moralo sodišče upoštevati vsa ravnanja tožnice, tako tista, ki se nanašajo na prihod na delo in na skrb za otroke pod vplivom alkohola, kot tudi tiste, ki se nanašajo na zlorabo pravic v času bolniške odsotnosti in na konstantno zamujanje na delo. Zmotna je tudi ugotovitev sodišča, da tožnica dne 08.06.2005 ni bila pod vplivom alkohola. Priče so izpovedale, da je bilo obnašanje tožnice tega dne čudno, da je bil v njeni prisotnosti vonj po acetonu oz. parfumu. Vse to kaže na tožničino alkoholiziranost. Tožena stranka se na podlagi vsega navedenega sprašuje, ali je možno tožnici zaupati delo z otroki v vrtcu, kjer so starši otroke zaupali v dobri veri, da jih bodo zaposleni vestno in pošteno vzgajali ter varovali.

V pritožbi zoper sklep o popravi sodbe pa tožena stranka prav tako uveljavlja vse pritožbene razloge in navaja, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zmotno uporabilo materialno pravo. S popravnim sklepom je namreč popravilo vsebinsko napako v nasprotju s 1. odstavkom 328. člena ZPP. S popravnim sklepom je sodišče odločilo o delu tožbenega zahtevka, tega pa na tak način ni mogoče popraviti. Tožena stranka predlaga, naj pritožbeno sodišče popravni sklep razveljavi.

Tožeča stranka je vložila odgovor na pritožbo zoper sodbo z dne 29.11.2006. V odgovoru se sklicuje na pravilno odločitev sodišča prve stopnje, pritožbenemu sodišču predlaga, naj zavrne pritožbo tožene stranke in potrdi sodbo prvostopenjskega sodišča. Tožena stranka je vložila še dopolnitev pritožbe zoper sodbo z dne 29.11.2006, sodišče prve stopnje jo je prejelo dne 28.02.2007. Ker je bila dopolnitev vložena po preteku roka za pritožbo (1. odstavek 333. člena Zakona o pravdnem postopku - Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP) in je bila zadeva že predložena pritožbenemu sodišču, dopolnitve pritožbe ni bilo mogoče upoštevati.

Pritožba zoper izpodbijano sodbo ni utemeljena, pritožba zoper sklep o popravi sodbe pa je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo in izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, pri tem ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka, tudi ne tistih, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, sprejelo je materialnopravno pravilno odločitev, s katero je ugodilo tožbenemu zahtevku.

Pritožbeno sodišče soglaša z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi zaključki sodišča prve stopnje, kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane sodbe. Prav tako nima pomislekov v pravilnost dokazne ocene izvedenih dokazov. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so bili v dokaznem postopku izvedeni vsi relevantni dokazi in ugotovljena vsa odločilna dejstva, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je tožbeni zahtevek utemeljen. V zvezi s pritožbo tožene stranke zoper sklep o popravi sodbe pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje z izdajo izpodbijanega sklepa ravnalo v nasprotju z določbami 328. člena ZPP, ki se nanašajo na popravo sodbe, zaradi česar je bilo potrebno ugoditi utemeljeni pritožbi in izpodbijani sklep razveljaviti.

K pritožbi zoper sodbo: Iz izvedenih dokazov izhaja, da je tožena stranka dne 23.05.2005 opozorila tožnico o izpolnjevanju službenih obveznosti in možnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi (priloga 4). Opozorilo je bilo dano v skladu z določbo 1. odstavka 83. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/2002 - ZDR). Po opravljenem zagovoru dne 13.06.2005 (priloga A2) je tožena stranka tožnici podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga (priloga A1), na podlagi 88. člena ZDR in sicer zaradi kršitev pogodbenih obveznosti po 1., 9., 23. in 24. točki 66. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS, št. 52/94 in nasl. - Kolektivna pogodba). Glede na vsebino navedenih točk 66. člena Kolektivne pogodbe je tožena stranka v odpovedi tožnici očitala neizpolnjevanje ter nevestno, nepravočasno ter malomarno izpolnjevanje delovnih in drugih obveznosti, zlorabo pravice do bolezenskega dopusta, prihod na delo v vinjenem stanju in uživanje alkohola med delovnim časom. Gre torej za krivdni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 3. al. 1. odstavka 88. člena ZDR.

Po 2. odstavka 88. člena ZDR lahko delodajalec odpove delavcu pogodbo o zaposlitvi le, če so razlogi iz 1. odstavka 88. člena ZDR resni in utemeljeni ter onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem. Delodajalec mora podati odpoved najkasneje v 30 dneh od seznanitve z razlogi za redno odpoved in najkasneje v 6 mesecih od nastanka razloga (5. odstavek 88. člena ZDR).

Sodišče prve stopnje je po obsežnem in skrbno vodenem dokaznem postopku ugotovilo, da je tožena stranka ravnala nezakonito, ko je kot kršitev delovnih obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi pri odpovedi upoštevala tudi kršitve pred 23.05.2005, to je pred že navedenim opozorilom na izpolnjevanje delovnih obveznosti. Pritožbeno sodišče se z navedeno ugotovitvijo prvostopenjskega sodišča strinja. Z opozorilom na izpolnjevanje delovnih obveznosti z dne 23.05.2005 je bila namreč tožnica opozorjena na možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovitve kršitve. Zaradi tega redna odpoved pogodbe o zaposlitvi za kršitve, za katere je bila tožnica že opomnjena, ni možna (o tem npr. sodba VS opr. št. VIII Ips 2/2007 z dne 06.11.2007). Nasprotno stališče tožene stranke, kot ga uveljavlja v pritožbi, ni utemeljeno.

Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je v nadaljevanju presojalo le tožničino kršitev dne 08.06.2005, ko naj bi tožnica ponovno zamudila na delo, pri delu pokazala znake raztresenosti, nervoze in stresa ter znake depresije, ki se v njenem primeru pojavijo ob zaužitju tablet v kombinaciji z alkoholnimi pijačami, kot je tožena stranka navedla v obrazložitvi odpovedi. Tožena stranka v odpovedi sicer ni navajala, kolikšna je bila tožničina zamuda na delo 08.06.2005. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo, da je tožnica zamudila na delo 3 minute, ugotovljena minimalna zamuda na delovni proces ni vplivala. Pritožbeno sodišče se strinja s presojo prvostopenjskega sodišča, da tožena stranka ni uspela dokazati (1. odstavek 82. člena ZDR), da je tožnica bila v resnici dne 08.06.2005 na delu pod vplivom alkohola in tablet in da je s tem kršila točko 23 in 24 člena 66 Kolektivne pogodbe. Da je tožnica pod vplivom alkohola, je tožena stranka sklepala po tem, kako se je tožnica obnašala pri delu z otroki, medtem ko je bila na ustrezne zdravniške preiskave napotena šele 04.07.2005. Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem pravilno opozorilo, da tožena stranka v smeri ugotavljanja tožničinih zdravstvenih sposobnosti za opravljanje v pogodbi določenih del in njenih psihofizičnih sposobnosti za delo ni ugotavljala in v zvezi s tem ni vodila postopkov. Glede na povedano je bila pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnici bilo mogoče očitati le zamudo treh minut na delo dne 08.06.2005, kar pa ne predstavlja take kršitve pogodbenih obveznosti, ki bi bila kot krivdni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tako resna in utemeljena, da bi obenem onemogočala nadaljevanje delovnega razmerja med tožnico in toženo stranko. Zaradi tega so neutemeljena pritožbena posplošena izvajanja, kakšne posledice bi lahko imelo nepravočasno prihajanje na delo na vzgojo in na varnost otrok v vrtcu in tožničino prihajanje na delo v vinjenem stanju.

Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrnilo pritožbo tožene stranke zoper izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje, na podlagi 353. člena ZPP.

K pritožbi zoper sklep o popravi sodbe: Tožena stranka je po vložitvi tožbe, v kateri je opredelila tožbeni zahtevek (listovna št. 2 spisa), na naroku za glavno obravnavo dne 16.11.2006 (listovna št. 79 spisa) delno spremenila svoj tožbeni zahtevek in sicer v točki 2 in 3 tožbenega predloga z dne 25.07.2005. Kot je razvidno iz izpodbijane sodbe, je sodišče prve stopnje navedeno spremembo upoštevalo v delu, ki se nanaša na točko 2 izreka, medtem ko spremembe tožbe v točki 3 izreka ni upoštevalo in se glede tega tudi v obrazložitvi sodbe ni opredelilo.

Po 1. odstavku 328. člena ZPP lahko predsednik senata kadarkoli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom. Če se izvirnik in prepis sodbe ne ujemata glede kakšne odločitve, ki je vsebovana v izreku sodbe, se vročijo strankam popravljeni prepisi sodbe s pripombo, da se s tem prepisom nadomešča prejšnji prepis. O popravi se izda poseben sklep, ki se zapiše na koncu izvirnika, strankam pa se vroči prepis sklepa (2. in 3. odstavek 328. člena ZPP).

Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedlo, da je pri pisanju sodbe prišlo do pisne pomote pri oblikovanju 3. točke izreka sodbe, kjer je izpadlo besedilo, kot je navedeno v izpodbijanem sklepu. Ker ni mogoče šteti, da sodišče o tem delu zahtevka ni odločilo, ampak je očitno prišlo pri pisanju sodbe do pisne pomote, je izdalo popravni sklep, na podlagi 328. člena ZPP.

Glede na opisano obrazložitev izpodbijanega sklepa in citirane določbe 328. člena ZPP, je prvostopenjsko sodišče izdalo sklep o popravi sodbe zaradi neskladnosti prepisa sodbe z izvirnikom. Vendar pa pritožbeno sodišče take neskladnosti ni ugotovilo. Izvirnik sodbe (listovna št. 95 do 102 spisa) je bil v prepisih vročen pooblaščencem strank, kot je razvidno iz odredbe na listovni št. 102 spisa, očitno v enakem besedilu, glede na to, da je tožeča stranka po vročitvi sodbe opozorila s predlogom za izdajo popravnega sklepa, da o delni spremembi tožbenega zahtevka na naroku dne 16.11.2006 sodišče ni odločalo. Pritožbeno sodišče je v skladu s 5. odstavkom 127. člena ZPP pregledalo tudi zapisnik o posvetovanju in glasovanju z dne 29.11.2006 in ugotovilo, da je izrek po vsebini enak izvirniku sodbe na listovni št. 95 in 96 spisa. To pa pomeni, da za izdajo sklepa o popravi sodbe v smislu 328. člena ZPP ni bilo pogojev. Zaradi tega je pritožbeno sodišče ugodilo utemeljeni pritožbi in razveljavilo izpodbijani sklep o popravi sodbe, na podlagi 3. točke 365. člena ZPP. Ker je tožeča stranka hkrati s predlogom za izdajo popravnega sklepa podrejeno vložila tudi pritožbo zoper sodbo, v primeru, da sodišče prve stopnje popravnega sklepa ne bi izdalo, bo potrebno v nadaljevanju pritožbo tožeče stranke (listovna št. 103 do 105 spisa) šteti kot predlog, naj se izda dopolnilna sodba (3. odstavek 327. člena ZPP).