Jedro

Vsakršna bolezen ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje, ne glede na njeno težo in vpliv na strankine psihofizične sposobnosti. Izpolnjen mora biti dodaten pogoj, da je bolezen ali poškodba nastopila nenadno in nepredvidljivo, saj sicer velja, da ima stranka dovolj časa, da si zagotovi prisotnost pooblaščenca na naroku oziroma, da preko pooblaščenca vloži ustrezno pravno sredstvo.

Stališče o nepravilnosti pri vročanju je le pritožbeni, revizijski ali obnovitveni razlog.

Tožnica (sicer pavšalnih) trditev o obstoju prometne nesreče in v tej posledici zatrjevanih utrpelih poškodb in težav ni z ničemer izkazala, saj ni predložila nobene uradne (policijske ali zdravstvene) dokumentacije ali predlagala izvedenca medicinske stroke, ki bi lahko predstavljala zanesljiv in objektiven dokaz, dokaz z njenim zaslišanjem pa ni primeren v ta namen.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II.Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v roku 15 dni od prejema tega sklepa plačati 894,50 EUR pritožbenih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude pri vložitvi pritožbe.

2.Tožnica vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi in predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodi, podredno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek.

V obširni pritožbi navaja, da je sklep obremenjen z bistvenimi kršitvami določb pravdnega postopka in da je dejansko stanje o poteku postopka od vložitve tožbe nepravilno predstavljeno. Opozarja, da je sodišče prve stopnje povzročilo procesni zaplet z nezakonitim postopanjem, ko je opravilo narok 6. 1. 2023, ki se ga tožnica ni udeležila iz opravičljivih razlogov. Opozorila sodišča tožnici o kritični presoji glede prelaganja narokov niso dovoljena in pomenijo ustrahovanje stranke. Da je postopek tekel tako dolgo, ni posledica domnevnih neutemeljenih opravičil in predlogov za preložitev narokov s strani tožnice, ki je bila zelo dolgo v bolniškem staležu, pač pa nezakonitega postopka za odvzem njene poslovne sposobnosti, ki sicer ni predmet tega postopka.

Neutemeljeni so razlogi glede načina vročanja sodnih pisanj tožnici. Pritožnica zavrača ugotovitve sodišča o zakoniti vročitvi sodbe, ki jo tožnica s pritožbo izpodbija. Tožnica je nasprotovala vročanju preko sodne deske, kar je razvidno iz zapisnika naroka z dne 8. 3. 2023, na katerem je prosila sodišče prve stopnje, da ji sodno pisanje vroča na elektronski naslov, ki je skladno z odločbo UE LJ z dne 20.12.2020 njen uradni naslov za sprejemanje pisanj.

Tožnica je v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje pojasnila, da je 11. 4. 2023 nepričakovano in nenadno zbolela, bolezensko stanje pa je trajalo do 25. 8. 2023. Opisala je bolezen, ki je nastopila. Posledica opisanega zdravstvenega stanja tožnice je ta, da se lahko pri tožnici nenadno in nepričakovano pojavijo težave, ki so se pojavile tudi 11. 4. 2023. Ne drži zaključek sodišča, da naj bi se tožnica na tovrstne težave že sklicevala, a tudi če bi se, je bistveno, da so bile težave nenadne in nepričakovane. Tožnica ne more vedeti, kdaj in ali sploh se bodo težave pojavile.

Sodišče prve stopnje se je pri presoji o neutemeljenosti predloga za vrnitev v prejšnje stanje nedopustno postavilo v vlogo strokovnjaka medicinske stroke. Če ocenjuje, da zdravniško opravičilo ni prepričljivo v smislu dokaza nenadnih in nepričakovanih težav, bi moralo izvesti predlagani dokaz z zaslišanjem tožnice, še toliko bolj v luči očitkov izpodbijanega sklepa, da datumi opravičil ne pokrivajo celotnega pritožbenega roka. Tožnica je v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje pojasnila, da nenadne in nepričakovane zdravstvene težave dokazuje s primeroma priloženimi dokazili, ki jih je pridobila za potrebe (tudi drugih) sodnih postopkov. Ni mogla predvideti postopka s pritožbo v predmetni zadevi, saj za sodbo sploh ni vedela. Enako bolezensko stanje, zaradi katerega so bila izdana potrdila, je vztrajalo od 11. 4 2023 do 25. 8. 2023, kar izkazuje že predložena odločba ZZZS z dne 17. 7. 2023. Tožnica zaradi opisanih zdravstvenih težav ni mogla opraviti nobenih procesnih dejanj. Ni mogla spremljati dogajanja v zvezi z odprtimi sodnimi postopki.

Če bi bila tožnica zaslišana, bi lahko izpovedala o vseh okoliščinah primera. Zavrnitev tega dokaza kot neutemeljenega, predstavlja kršitev pravice do izjave. Sodišče prve stopnje sploh ne pojasni, zakaj tako dokazovanje ne bi bilo ustrezno. Odsotnost zaslišanja tožnice ima bistven vpliv na dokazno oceno in presojo o utemeljenosti razlogov za vrnitev v prejšnje stanje.

3.Toženci so v odgovoru na pritožbo predlagali njeno zavrnitev. Navajajo, da so neresnične tožničine navedbe, da je njeno bolezensko stanje, zaradi katerega ni mogla opravljati procesnih dejanj, trajalo od 11. 4. do 25. 8. 2023. Pritožbi prilagajo štiri vloge tožnice, ki jih je vložila v drugih pravdnih zadevah dne 8. 5. 2023, 11. 5. 2023, 15. 5. 2023 in 19. 6. 2023 (priloge B15-18), ki kažejo, da je tožnica redno spremljala sodno desko in vlagala procesna pisanja. Zdravstveno stanje maja in junija 2023 ni oviralo vlaganj pisanj ali vsaj podelitve pooblastila odvetniku. Priglašajo stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.V predmetni zadevi je prvostopenjsko sodišče dne 25. 4. 2023, potem ko je 8. 3. 2023 v tožničini prisotnosti opravilo narok za glavno obravnavo in ko je potekel rok za pripombe na zapisnik naroka, izdalo sodbo, s katero je zavrnilo tožbeni zahtevek. Sodišče prve stopnje je tožnici, ki ni imela pooblaščenca, vročalo sodbo preko sodne deske; nanjo je sodbo nabilo 23. 5. 2023. Sodba je bila tožnici na podlagi tretjega odstavka 145. člena ZPP vročena 1. 6. 2023, rok za vložitev pritožbe pa se je iztekel 3. 7. 2023. Ker je tožnica zamudila rok za pritožbo zoper sodbo, je 4. 9. 2023 po pooblaščencu vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje, skupaj s pritožbo zoper sodbo. Sodišče je brez izvedbe naroka z izpodbijanim sklepom 20. 2. 2024 zavrnilo predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

6.Vrnitev v prejšnje stanje je procesnopravni institut, ki omogoča, da se odpravijo posledice zamude in da se pravda vrne v stanje, v kakršnem je bila pred zamudo (116. člen ZPP).1 V pravni teoriji in sodni praksi se je izoblikovalo enotno stališče, da je vrnitev v prejšnje stanje mogoče dopustiti, če je zamuda posledica upravičenega vzroka, ki se je pripetil stranki. Upravičen vzrok je vsak dogodek resnejše narave, ki razumsko pomeni oviro za stranko, da opravi neko procesno dejanje; vzrok je upravičen, če ga stranka ni zakrivila s svojim vedenjem oziroma če se lahko pripiše naključju, ki se je pripetilo stranki. Torej mora zamudo povzročiti dogodek, ki ga stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti ni mogla niti predvideti niti preprečiti.2 Poleg tega pravna teorija in sodna praksa zahtevata, da je tak dogodek nepričakovan, torej nenaden in nepredvidljiv. Vsakršna bolezen ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje, ne glede na njeno težo in vpliv na strankine psihofizične sposobnosti, temveč mora biti izpolnjen dodaten pogoj, da je bolezen ali poškodba nastopila nenadno in nepredvidljivo,3 saj sicer velja, da ima stranka dovolj časa, da si zagotovi prisotnost pooblaščenca na naroku oziroma, da preko pooblaščenca vloži ustrezno pravno sredstvo.

7.Obravnavani institut je izjema med načeli varnosti v pravnem prometu ter procesne ekonomije. Zato ga je treba razlagati restriktivno in uporabiti le takrat, ko so podani določeni pogoji, ki pravdni stranki dejansko onemogočajo vložitev pravnega sredstva.

8.Tožnica zatrjuje, da ji je sodišče prve stopnje napačno vročilo sodbo, ker je ni vročalo preko njenega zasebnega e-naslova. Predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki in ne napaka sodišča. Pri nevročitvi oziroma nepravilni vročitvi ne more priti do zamude. Zato je lahko stališče o nepravilnosti pri vročanju le pritožbeni, revizijski ali obnovitveni razlog, kar je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje. Vprašanje, ali je do nepravilnosti pri vročanju res prišlo,4 zato ni relevantno za presojo utemeljenosti te pritožbe.

9.Tožnica trdi, da je v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje podala trditve o upravičenosti razloga za zamudo roka za vložitev pritožbe zoper sodbo, torej v času od 2. 6. 2023 do 3. 7. 2023. Ponavlja, da je nenadno in nepričakovano zbolela že 11. 4. 2023 in da je bolezensko stanje trajalo do 25. 8. 2023. Navaja, da je v prometni nesreči utrpela več poškodb hrbtenice, predvsem hude poškodbe vratne hrbtenice, ki ji povzročajo hude bolečine, hromenje telesa in zelo hude glavobole, migrene in vrtoglavice, zaradi česar ima predpisane analgetike, ob uživanju katerih ne sme voziti avta. Predložila je pet zdravniških potrdil, s katerimi opravičuje odsotnost z narokov z dne 11. 4. 2023 , 22. 4. 2023, 10. 5. 2023, 3. 7. 2023 in 27. 8. 2023, ter odločbo ZZZS z dne 17. 7. 2023, iz katere izhaja, da je od 13. 7. 2023 do 25. 8. 2023 začasno nezmožna za delo zaradi bolezni. Predlagala je tudi svoje zaslišanje.

10.Trditveno in dokazno breme glede upravičenosti razloga za zamudo roka za procesno dejanje je na stranki, ki vlaga predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Dejstva, ki izkazujejo upravičenost zamude, je treba dokazati. Sam zakon ne daje podlage za sklepanje, da je dokazni standard glede dejstev kaj drugačen kot dokazni standard za dejstva, ki so pravno pomembna z vidika glavne stvari.5 Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da tožnica z zgoraj povzetimi trditvami ne utemeljuje upravičene zamude. O tem bi bilo mogoče govoriti, če bi vzrok za zamudo nastopil v času teka pritožbenega roka, a tožnica tega ne trdi. Tožnica je navedla, da je nenadno zbolela 11. 4. 2023, ne pa, da je nenadno zbolela v času pritožbenega roka. Tudi ni trdila, da bi se ji zdravstveno stanje takrat kakorkoli poslabšalo. Navajala je, da je določene poškodbe utrpela v prometni nesreči, ne da bi pri tem konkretizirala čas nastanka prometne nesreče. Tudi ni trdila, da bi bila zaradi posledic zatrjevane prometne nesreče ali bolezni v kritičnem obdobju hospitalizirana ali povsem nepokretna in nesposobna, da bi lahko poskrbela za pravočasno vložitev pritožbe zoper sodbo. Njene trditve ne zadoščajo za sklep o opravičljivi zamudi. Tudi sicer (pavšalnih) trditev o obstoju prometne nesreče in v tej posledici zatrjevanih utrpelih poškodb in težav ni z ničemer izkazala, saj ni predložila nobene uradne (policijske ali zdravstvene) dokumentacije ali predlagala izvedenca medicinske stroke, ki bi lahko predstavljala zanesljiv in objektiven dokaz, dokaz z njenim zaslišanjem pa ni primeren v ta namen.

11.Tožnica je za svoje sicer pavšalne trditve o nepričakovani in nenadni bolezni 11. 4. 2023, ki naj bi trajala do 25. 8. 2023, priložila potrdila o upravičeni odsotnosti in odločbo ZZZS. Te listine pa se, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, nanašajo na obdobje izven časa, ko je za tožnico tekel tridesetdnevni pritožbeni rok. Iz odločbe tudi ne izhaja ugotovitev, da je bilo bolezensko stanje enako od 11. 4. do 25. 8. 2023.6 Že sami dokazi, ki jih je tožnica predložila, v nasprotju z dejstvi, ki jih zatrjuje, izkazujejo, da ni podan razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Potrdila osebne zdravnice in odločba zavoda, ki jih je priložila predlogu, upoštevaje tudi pretekla opravičila z dveh narokov, kažejo, da gre pri njej za dlje časa trajajoče zdravstveno stanje. Dlje časa trajajoča bolezen ali celo kronična bolezen (ali obstoj bolezni, tudi če je huda) pa še ni zadosten razlog za vrnitev v prejšnje stanje.7 Tudi obstoj bolezni (ali poškodbena težava) v določenem obdobju ne izkazuje, da je bila ta nepredvidljiva in nenadna.

12.Ker je predlog očitno neutemeljen, sodišče prve stopnje pravilno ni izvedlo naroka in na njem zaslišalo tožnice, saj stranka z izpovedbo ne more dopolnjevati manjkajočih trditev v svojem predlogu. Očitek o bistveni kršitvi določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP tako ni podan.

13.Glede na to, da je bil narok izveden in glavna obravnava zaključena 8. 3. 2023,8 sodba pa izdana 25. 4. 2023 in vročena 1. 6. 2023, bi tožnica ob ustrezni skrbnosti, zlasti ob tem, da ji njeno zdravstveno stanje od decembra 2022, glede na izdana zdravniška opravičila, otežuje udeležbo pri procesnih dejanjih, lahko ustrezno poskrbela za to, da bi pravočasno, tudi preko pooblaščenca, vložila pritožbo zoper sodbo.

14.Neresničnost pritožbenih trditev, da je imela dobre štiri mesece enako bolezensko stanje, ki ji je preprečevalo vsakršno procesno dejanje pred sodišči, pa (dodatno) potrjujejo listine, ki so jih toženci priložili odgovoru na pritožbo in gre za dovoljene pritožbene novote9 (337. člen ZPP). Iz njih je namreč razvidno, da je tožnica še junija 2023, v drugi pravdni zadevi, napisala in vložila pritožbo zoper sodbo, kar kaže, da (četudi slabše) zdravstveno stanje tožnice očitno ni onemogočalo oprave procesnega dejanja ali podelitve pooblastila odvetniku.

15.Na ostale pritožbene navedbe (o opozorilu sodišča o kritičnem presojanju prošenj za preložitev narokov, o ponovnem odprtju glavne obravnave itd.) pritožbeno sodišče ni odgovarjalo, ker niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

16.Po ugotovitvi, da niso podani niti uveljavljani niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

17.Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Tožnica, ki s pritožbo ni uspela, sama nosi svoje pritožbene stroške, tožencem pa je dolžna povrniti njihove stroške (155. člen ZPP), ki so jim nastali v zvezi s sestavo odgovora na pritožbo (344. člen ZPP), v višini 894,50 EUR (1000 tč. za sestavo odgovora na pritožbo - tar. št. 22/2 veljavne Odvetniške tarife - OT), povišanje 200 točk za zastopanje treh strank (7. člen OT), 22 tč. materialnih stroškov (11. člen OT) ter 22 % DDV). Priznane stroške mora tožnica plačati v 15 dneh od prejema tega sklepa (313. člen ZPP), če zamudi, gredo od izteka tega roka še zahtevane zakonske zamudne obresti (prvi odstavek 299. člena in prvi odstavek 378. člena Obligacijskega zakonika).

-------------------------------

1A. Galič, komentar 116. člena ZPP v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, Založba Uradni list in GV Založba, Ljubljana 2005, stran 472.

2Galič, navedeno delo, stran 478, s citirano dodatno literaturo ter sodno prakso.

3Galič, navedeno delo, stran 490; glej tudi odločbe VSL II Cp 447/2019, I Cp 3109/2015, I Cp 3287/2013, II Cp 2212/2011, II Cp 1955/2010, VSC I Cp 134/2019, VSM I Ip 396/2012 in predvsem odločbo Ustavnega sodišča Up-184/98.

4Po podatkih spisa je razvidno, da je tožnica predlagala vročitev na svoj naslov elektronske pošte, ki je skladno z odločbo UE LJ. z dne 20. 12. 2020 njen uradni naslov. ZPP sicer omogoča vlaganje vlog v elektronski obliki, a pod strogimi pravili. Pogoje in načine vložitve vlog po elektronski poti, obliko vloge ter organizacijo in delovanje informacijskega sistema, določa Pravilnik elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih. Vročanje preko zasebne elektronske pošte ni dopustno (glej sklep VSL II Cp 40/2021).

5Galič, navedeno delo, stran 494.

6Iz izreka odločbe je celo razbrati, da je tožnici v času sicer začasne nezmožnosti za delo dovoljena odsotnost z doma in gibanje v skladu z navodili, ki ji jih da na podlagi priporočil njen izbrani osebni zdravnik.

7Galič, navedeno delo, stran 490.

8In je tožnica vedela, da bo izdana sodba.

9Tožencem pred vročitvijo izpodbijanega sklepa predlog tožnice za vrnitev v prejšnje stanje ni bil vročen v odgovor, predlog so prejeli skupaj z izpodbijanim sklepom in so tako dobili možnost, da se izjavijo o vrnitvi v prejšnje stanje, šele z odgovorom na pritožbo.

-------------------------------

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 116, 120, 120/2