Jedro

Po določbi 4. člena ZST je treba plačati sodno takso takrat, ko nastane taksna obveznost. Taksna obveznost za vlogo nastane tedaj, ko se vloga izroči sodišču.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče ugotovilo, da znaša sodna taksa za predlog za obnovo postopka z opominom 42.500,00 SIT (prvi odstavek izreka) in tožeči stranki naložilo, da v roku 15 dni od prejema tega sklepa plača dolžno takso na vplačilni račun sodnih taks v RS (drugi odstavek izreka).

V obrazložitvi izpodbijanega sklepa se prvostopno sodišče sklicuje na določbe 4. člena in 4. odstavka 26. člena Zakona o sodnih taksah (Uradni list SRS, št. 1/90-UPB, Uradni list RS, št. 14/91, 38/96, 20/98, 70/2000 in 93/2001, v nadaljevanju ZST). Tožnik je vložil predlog za obnovo postopka pri sodišču pisno po pošti dne 1.7.2002. Ker tedaj za to vlogo ni plačal sodne takse, mu je prvostopno sodišče poslalo opomin za plačilo sodne takse (tožnik ga je prejel dne 4.7.2002), v skupnem znesku 42.500,00 SIT (taksa za predlog za obnovo postopka ter taksa za opomin). V obrazložitvi sklepa prvostopno sodišče še navaja, da je stranka dolžna takso plačati v roku 15 dni po prejemu sklepa za plačilo in sodišču poslati dokaz, da je sodna taksa plačana, sicer bo štelo, da je tožnik predlog za obnovo postopka umaknil ter bo postopek ustavljen (8. člen ZST).

Tožnik v pritožbi zoper izpodbijani sklep navaja, da je v njegovem primeru prišlo do zlorab uradnega položaja pristojnega upravnega organa in da je v primerih, ko upravni organ zlorabi svojo funkcijo pri opravljanju svoje dejavnosti, dolžan poravnati vse stroške, ki so nastali oziroma bili povzročeni s kaznivimi dejanji, kršitve pa so neizpodbitno dokazane. Predlaga, da sodišče terjatev ustavi ali pa obremeni s plačilnim nalogom tistega, ki je povzročil posledične stroške.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi tožnik izpodbija sklep prvostopnega sodišča, s katerim mu je le-to, po ugotovitvi višine neplačane sodne takse za vloženi predlog za obnovo postopka, naložilo, da dolgovano takso plača v 15. dneh od prejema tega sklepa.

Po presoji pritožbenega sodišča se je prvostopno sodišče pri svoji odločitvi v obravnavani zadevi pravilno oprlo na določbe 4. člena in 4. odstavka 26. člena ZST.

Po določbi 4. člena ZST je treba plačati sodno takso takrat, ko nastane taksna obveznost. Taksna obveznost za vlogo nastane tedaj, ko se vloga izroči sodišču. Če taksna obveznost takrat, ko nastane, sploh ni plačana, ali če taksni zavezanec ne predloži potrdila o plačilu vse takse, ki se plača v gotovini, pošlje sodišče po določbi 4. odstavka 26. člena ZST taksnemu zavezancu opomin, naj v 15 dneh od vročitve opomina plača sodno takso. V teh primerih se plača tudi taksa za opomin. V obravnavanem primeru je prvostopno sodišče postopalo v skladu z navedenimi določbami ZST, kar izhaja tudi iz podatkov sodnega spisa.

Glede na navedeno tožnikovi pritožbeni ugovori zoper izpodbijani sklep niso upoštevni, saj iz podatkov spisa izhaja in tudi ni sporno, da je predlog za obnovo postopka vložil tožnik, ki je po ZST za svojo vlogo dolžan plačati sodno takso.

Tožnik v pritožbi zoper izpodbijani sklep ni navedel pritožbenih razlogov, zaradi katerih izpodbija sklep prvostopnega sodišča, zato ga je pritožbeno sodišče preizkusilo glede razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti. Ker je ugotovilo, da ti niso podani, je na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep prvostopnega sodišča.