2. 7. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe Filmskega sklada A. A. – javni sklad, Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata 19. junija 2007 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 121/2007 z dne 31. 1. 2007 v zvezi s sklepom Upravnega sodišča št. U2819/2006 z dne 12. 12. 2006 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Upravno sodišče je delno ugodilo predlogu tožnice v upravnem sporu in na podlagi drugega odstavka 69. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in nasl. – v nadaljevanju ZUS) izdalo začasno odredbo, s katero je začasno, do pravnomočne odločitve v upravnem sporu zadržalo izbiro kandidatov in imenovanje kandidata za mesto direktorja v okviru vodenja razpisnega postopka za delovno mesto direktorja/direktorice pritožnika, začetega na podlagi sklepa nadzornega sveta pritožnika z dne 27. 10. 2006 in objavljenega kot javni razpis na spletnih straneh pritožnika 16. 11. 2006 ter v sredstvih javnega obveščanja v časopisu Dnevnik 11. 11. 2006. V preostalem delu je predlog tožnice za izdajo začasne odredbe zavrnilo. Pritožnik se je pritožil zoper ugodilni del, tožnica pa zoper zavrnili del odločitve Upravnega sodišča. Vrhovno sodišče je pritožbi zavrnilo.

2.Pritožnik izpodbijani odločitvi očita, da je arbitrarna in da odstopa od uveljavljene sodne prakse. Upravnemu sodišču očita, da v postopku izdaje začasne odredbe ni upoštevalo njegovega odgovora na predlog za izdajo začasne odredbe (v nadaljevanju odgovor), kljub temu, da ga je prejelo na dan odločanja o predlogu. Meni, da je sodišče njegov odgovor pravočasno prejelo, zato bi ga moralo upoštevati. Zato se tudi ne strinja z ugotovitvijo Upravnega sodišča v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, da na predlog za izdajo začasne odredbe ni odgovoril. Ker Upravno sodišče ni upoštevalo njegovega odgovora, Vrhovno sodišče pa njegovi pritožbi iz tega razloga ni ugodilo, naj bi sodišči po mnenju pritožnika ravnali v nasprotju z 22. členom Ustave in mu kršili pravico do izjave. Vrhovnemu sodišču očita tudi kršitev pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave, ker se ni izreklo o vseh pritožbenih razlogih. Zlasti se naj ne bi izreklo o škodi, ki mu lahko nastane z izdajo začasne odredbe. Ustavnemu sodišču predlaga, naj ugodi ustavni pritožbi, odpravi sklep Vrhovnega sodišča in zadevo vrne v novo odločanje Upravnemu sodišču, podredno pa, da samo odloči o spornem razmerju in predlog za izdajo začasne odredbe v celoti zavrne.

B.

3.Trditev pritožnika, da Upravno sodišče ni obravnavalo njegovega pravočasnega odgovora, bi lahko bila pomembna z vidika kršitve pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Ta ustavna določba med drugim zavezuje sodišče, da vzame navedbe strank na znanje in da se do tistih navedb, ki so po njegovi presoji za odločitev bistvene, v obrazložitvi opredeli. Ustavno sodišče je vpogledalo v upravni spis v pritožnikovi zadevi. Čeprav Upravno sodišče ni obravnavalo na sodišče pravočasno prispele vloge pritožnika, pa v obravnavnem primeru navedena ustavna določba ni bila kršena. Pritožnik je namreč nosilne razloge za zavrnitev predlagane začasne odredbe iz odgovora ponovil v pritožbi zoper odločitev Upravnega sodišča o ugoditvi začasni odredbi. Ugovarjal je pasivni legitimaciji in sporu polne jurisdikcije ter zatrjeval nastanek škodljivih posledic v primeru ugoditve predlogu. V pritožbi zoper izpodbijano odločitev je še izpostavil neobravnavo njegovega odgovora ter nestrinjanje z ugotovitvijo Upravnega sodišča, da začasna ureditev stanja izhaja iz spornega razmerja med strankama. Ustavno procesne zahteve iz 22. člena Ustave veljajo tudi v postopku s pritožbo. Zahteva po obrazloženosti sodne odločbe je skupaj z obveznostjo pritožbenega sodišča, da odgovori na pomembne pritožbene navedbe, tudi del pravice do pritožbe iz 25. člena Ustave. Očitek pritožnika, da Vrhovno sodišče ni odgovorilo na njegove pritožbene navedbe, se izkaže za neutemeljen. Kot je razvidno iz sklepa Vrhovnega sodišča, je Vrhovno sodišče upoštevalo in se v obrazložitvi tudi opredelilo do vseh za odločitev pomembnih pritožbenih navedb pritožnika. V zvezi z zatrjevano škodo pa je pojasnilo, zakaj pritožniku z izdano začasno odredbo ne morejo nastati hujše škodljive posledice. S tem je zadostilo zahtevam iz 22. člena Ustave.

4.Z zatrjevanjem, da je sodišče izdalo začasno odredbo, čeprav niso bili izpolnjeni vsi pogoji iz ZUS, pritožnik smiselno zatrjuje, da je izpodbijana odločitev arbitrarna in zato v nasprotju z 22. členom Ustave. Ustavno sodišče bi lahko ugotovilo, da je odločitev arbitrarna le, če je sodišče ne bi utemeljilo s pravnimi argumenti, tako da bi bilo mogoče sklepati, da sodišče ni odločalo na podlagi zakona, temveč na podlagi kriterijev, ki pri sojenju ne bi smeli priti v poštev, česar pa v obravnavani zadevi ni mogoče trditi. Upravno sodišče je svojo odločitev utemeljilo na drugem odstavku 69. člena ZUS. Ugotovilo je, da začasna ureditev stanja izhaja iz spornega razmerja med strankama, ki je nastalo z izdajo odločbe pritožnika o razrešitvi tožnice s funkcije direktorice Filmskega sklada A. A., ki jo tožnica izpodbija v upravnem sporu. Ker se je razpis za novega direktorja že začel, je štelo, da je tožnica z zadostno stopnjo izkazala za verjetno, da se s predlagano zahtevo za izdajo začasne odredbe odvrnejo hujše škodljive posledice. Izpodbijani odločitvi zato ni mogoče očitati arbitrarnosti in neskladnosti z 22. členom Ustave. V samo pravilnost presoje sodišča pa se Ustavno sodišče ne more spuščati.

5.Očitka pritožnika, da izpodbijana odločitev odstopa od ustaljene sodne prakse, Ustavno sodišče zaradi neobrazloženosti ni moglo obravnavati.

6.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu s četrtim odstavkom 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan