Jedro

Sodišče lahko za potrebe ugotavljanja pravnega interesa, kot tudi glede ostalih procesnih predpostavk, vpogleda v javne registre in druge spise in s tem ne krši razpravnega načela. Glede procesnih predpostavk, na katere pazi sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti, velja preiskovalno načelo, kar pomeni, da sme sodišče v primeru dvoma v obstoj procesnih predpostavk v zvezi s tem opraviti poizvedbe in tudi izvesti dokaze.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe, tožnikoma pa naložilo, da toženki povrneta stroške pravdnega postopka v znesku 215,88 EUR s pripadki v primeru zamude. Iz razlogov sklepa izhaja, da tožnika nimata več pravnega interesa za predmetno pravdo (zaradi ugotovitve nedopustnosti izvršbe), kajti iz sklepa Okrajnega sodišča v Domžalah In 06/00389 z dne 29. 09. 2010 izhaja, da so bile parcele št. 1972/3, 1976/3 in 5657, vse k.o. X, po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu in položitvi kupnine izročene kupcu, iz podatkov zemljiške knjige pa je tudi razvidno, da je na spornih nepremičninah že vpisana lastninska pravica na ime kupca (Z. G. – priloga C1 spisa).

2. Zoper sklep se pritožujeta tožnika iz „vseh pritožbenih razlogov, zlasti pa zaradi absolutnih in relativnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka“. Menita, da je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit ter predlagata, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep ustrezno spremeni, podrejeno pa ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, vse s stroškovno posledico. Opozarjata, da sodišče prve stopnje v razlogih sklepa ni navedlo, katere dokaze je izvedlo. Glede neobstoja pravnega interesa navajata, da naj bi sodišče glede odgovora toženke navedlo, da naj bi toženka navedla neobstoj pravnega interesa, kar ne drži in v zvezi s tem dejstvom ni trditvene podlage, sodišče pa je svoj sklep oprlo na dejstva, ki jih nobena od strank ni zatrjevala. Glede pravnomočnosti sklepa, iz katerega naj bi bilo razvidno, da so bile predmetne nepremičnine po pravnomočnosti sklepa in položitvi kupnine izročene kupcu, sodišče ne navaja, kateri dokaz je izvedlo, tak sklep pa je zato nezakonit. Opozarjata tudi, da sklep In 6/00389 z dne 29. 09. 2010, ki naj bi ga sodišče vodilo pod prilogo B3, ni naveden niti priložen in ga tožnika nista prejela. S tem je ponovno zagrešena bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Pri tem pa se tožnika tudi nista imela možnosti izjaviti o navedbah neobstoja pravnega interesa, kar pomeni, da je bila tožnikoma z nezakonitim postopanjem (opustitvijo vročitve) odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem, saj se o teh dejstvih nista mogla izjasniti. Opozarjata tudi, da sta tožbo vložila že 11. 08. 2010, da po drugem odstavku 59. člena ZIZ vložitev take tožbe res sicer ne zadrži izvršbe, vendar mora po prvem odstavku 60. člena ZIZ sodišče postopek zaradi nedopustnosti izvršbe izvesti kot prednostno zadevo brez odlašanja. Ker sodišče ni takoj po prejemu tožbe tožencema vročilo tožbe v odgovor, je samo ustvarilo situacijo, zaradi katere je kasneje zavrglo tožbo. Če bi sodišče prednostno obravnavalo zadevo, bi zadevo rešilo še pred izdajo sklepa v izvršilnem postopku in ne bi zavrglo tožbe. Ker sodišče ni ravnalo tako, sta tožnika ostala brez pravnega varstva in pravne varnosti. Kršena jim je bila ena od ustavnih pravic, in sicer pravica do sodnega varstva po 23. členu Ustave RS. Poleg tega je sodišče odločilo brez glavne obravnave in je zato podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 10. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Poleg tega bi sodišče moralo izdati zamudno sodbo zoper toženca, ker le-ta na tožbo ni odgovoril, sodišče prve stopnje pa ni upoštevalo 318. člena ZPP, kar je spet relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Sodišče je tudi zavajalo tožnika, saj jima je vročilo odgovor na tožbo, čeprav bi moralo, v kolikor držijo navedbe, že ob prejemu odgovora na tožbo 06. 10. 2010 zavreči tožbo, namesto da je odgovor na tožbo vročilo tožnikoma ter ju pozvalo, naj odgovorita na navedbe toženca. Več kot leto dni po vložitvi tožbe le-te ni zavrglo, zato sta tožnika živela v veri, da bo sodišče razpisalo nov narok in o zadevi vsebinsko odločalo, namesto tega pa sta kot popolno presenečenje prejela sklep o zavrženju tožbe. Tako ravnanje sodišča je nezakonito, samovoljno in zavajajoče. Tožnika sta zaradi ravnanja sodišča izgubila možnost, da bi sodišče vsebinsko odločalo o njuni pravici. Vložitev tožbe zaradi nedopustnosti tožbe se je tako pokazala kot povsem brezpredmetna, tožnika pa sta ostala brez sodnega varstva, nastalo pa jima je tudi veliko stroškov. Razlogi izpodbijane sodbe so v posmeh ustavni ureditvi ter ureditvi pravdnega in izvršilnega postopka. Sodišče navaja, da tožnika nimata več pravnega interesa, dejansko pa je prav sodišče tožnikoma pravni interes odvzelo s tem, ko zadeve ni prednostno reševalo, sodišče pa je po ZIZ imelo obveznost, da ga s hitrim postopanjem zaščiti. Dejstvo, da ugodilna sodba tožnikoma v tej fazi postopka ne bi več pomagala, je posledica zgolj in samo ravnanja sodišča, zato je sklep protiustaven, nezakonit, nepravilen in nelogičen.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pravda za ugotovitev, da je izvršba na določen predmet (glede katerega tretji ugovarja, da ima na njem pravico, ki preprečuje izvršbo) nedopustna (po tretjem odstavku 65. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ), je možna zgolj, če (in dokler) izvršba na ta predmet še ni končana (oziroma natančneje dokler predmet še ni izročen kupcu v izvršilnem postopku) (1), kar jasno sledi iz petega odstavka 65. člena ZIZ. Pravni interes za ugotovitveno tožbo (za tako tožbo v obravnavani zadevi tudi gre) je procesna predpostavka (primerjaj prvi odstavek 181. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP), kot procesna predpostavka (brez katere postopek ni dopusten) pa mora obstajati skozi celoten postopek, dokler sodišče o zadevi ne odloči (enako kot to velja glede vseh procesnih predpostavk glede tožbe). Po prvem odstavku 274. člena ZPP namreč sodišče tožbo zavrže, če ni podana pravna korist tožnika za vložitev tožbe. V zvezi s tem pritožbeno sodišče pojasnjuje, da lahko sodišče za potrebe ugotavljanja pravnega interesa, kot tudi glede ostalih procesnih predpostavk, vpogleda v javne registre in druge spise in s tem ne krši razpravnega načela. Glede procesnih predpostavk, na katere pazi sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti, velja preiskovalno načelo (takšno je tudi stališče dr. A. Galiča in dr. D. Wedam-Lukič – glej komentar ZPP, prva knjiga, str. 83), kar pomeni, da sme sodišče v primeru dvoma v obstoj procesnih predpostavk v zvezi s tem opraviti poizvedbe in tudi izvesti dokaze. Dodaten argument v prid temu, da sodišče lahko samo vpogleda v javne registre je tudi to, da za vpisane podatke velja domneva, da so vsakomur znani (splošno znano dejstvo, torej tudi sodišču). Zato so navedenemu nasprotne pritožbene trditve neutemeljene. Pri tem je sodišče v obravnavani zadevi glede spornih nepremičnin vpogledalo v izpisek iz zemljiške knjige, iz katerega izhaja, da je pri navedenih nepremičninah že vknjižen kupec T. Z. (na podlagi pravnomočnega sklepa o domiku z dne 19. 02. 2008 in pravnomočnega sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu z dne 29. 09. 2010). Zato so pritožbene trditve, ki se nanašajo na trditve, dokaze, potek postopka in predmet obravnavanja v pravdnem postopku povsem neutemeljene. Ugotovitve sodišča prve stopnje se namreč nanašajo na ugotavljanje obstoja pravnega interesa kot procesne predpostavke, in samo te so v obravnavani zadevi odločilne okoliščine.

5. Glede prednostnega obravnavanja zadeve (brez odlašanja) pa velja pripomba, da mora sodišče zadevo zaradi ugotovitve nedopustnosti izvršbe obravnavati sicer res prednostno (brez odlašanja), vendar to še toliko bolj velja za sam postopek izvršbe in zavarovanja po prvem odstavku 11. člena ZIZ in obravnavanje nedopustnosti po prvem odstavku 60. člena, pri čemer je potrebno še posebej opozoriti, da niti pritožba niti ugovor ne zadržita postopka (peti odstavek 9. člena ZIZ). Tožnika sta imela po 73. členu ZIZ možnost zahtevati odlog izvršbe, pa tega nista storila. Poleg tega sta tožbo vložila šele potem, ko je sklep o domiku v izvršilnem postopku že 19. 01. 2009 postal pravnomočen, kupec pa v roku položil kupnino, ker je že 29. 09. 2010 postal pravnomočen sklep o izročitvi nepremičnine kupcu (sklep Okrajnega sodišča v Domžalah In 6/00389 z dne 29. 09. 2010). Tožbo tožnikov je sodišče prve stopnje prejelo 11. 08. 2010 ter jo takoj (že 14. 09. 2010) poslalo v odgovor tožencema. Ker je v teku 30 dnevnega zakonskega roka za odgovor na tožbo (29. 09. 2010) postal pravnomočen sklep Okrajnega sodišča v Domžalah In 6/00389 o izročitvi nepremičnine kupcu (sklep z dne 29. 09. 2010), s čimer je najkasneje takrat odpadel pravni interes tožnikov za to ugotovitveno tožbo (dejansko se je to zgodilo že s plačilom kupnine v izvršilnem postopku), je bila tožba več kot očitno vložena prepozno. Zato so neutemeljeni vsi pritožbeni očitki, uperjeni zoper postopanje sodišča, ki bi utegnili vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve.

6. Izpodbijana odločitev je torej pravilna v dejanskem in pravnem pogledu, pri odločanju pa sodišče ni zagrešilo kakšne upoštevne (zatrjevane ali uradoma upoštevne) postopkovne določbe, ki bi utegnila vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Na podlagi 2. točke 365. člena ZPP je zato pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

7. Predlog tožnikov za povrnitev stroškov pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče kot neutemeljen zavrnilo na podlagi prvega odstavka 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP, odločitev pa je obsežena v izreku o zavrnitvi njune pritožbe.

(1) Z izročitvijo predmeta izvršbe kupcu (ko gre za nepremičnino) namreč le-ta na njem pridobi lastninsko pravico – prim. 192. člen ZIZ;