Jedro

Zastaranje pravice do izterjave davka je urejeno v ZDavP-2 v določbah 125. in 126. člena, ki smiselno veljajo tudi v zadevah, ko davčni organ na podlagi zakonskega pooblastila opravlja izvršbo drugih denarnih nedavnih obveznosti.

Zastaralnih rokov za dokončanje v predpisanem roku začetega izvršilnega postopka ZP-1 ne določa. Glede zastaranja pravice do izterjave spornih glob je relevanten datum izvršljivosti plačilnih nalogov, od katerega je začel teči petletni relativni oziroma desetletni absolutni rok.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva je Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju organ, tudi FURS) tožniku naložila, da mora plačati globo v znesku 150,00 EUR in stroške izdaje tega sklepa v znesku 10,00 EUR ter navedla izvršilni naslov, na katerega obveznost tožnika temelji (točka 1 izreka). Zoper tožnika se opravi davčna izvršba z rubežem denarnih sredstev, ki jih ima tožnik pri banki oziroma hranilnici, ki jo navaja ter se sklicuje na omejitve iz 159. člena in 160. člena Zakona o davčnem postopku, v nadaljevanju ZDavP-2 (točka 2 izreka). Banki oziroma hranilnici se naloži, da na dan prejema tega sklepa o izvršbi zarubi tožnikova denarna sredstva do višine dolgovane denarne obveznosti in jih prenese na prehodni podračun, ki ga navaja (točka 3 izreka). Banki oziroma hranilnici se prepoveduje izplačati zarubljena sredstva tožniku, slednjemu pa se prepoveduje razpolaganje z zarubljenimi sredstvi, dokler ne bo poravnan celoten dolg po sklepu o izvršbi (točka 4 izreka). Vse stroške davčne izvršbe plača tožnik (točka 5 izreka). Pritožba ne zadrži začete davčne izvršbe (točka 6 izreka). V obrazložitvi se organ sklicuje na 143., 146., 156., 159., 160., 160a., 166., 168. in 170. člen ZDavP-2.

2.Drugostopenjski organ, toženka, je pritožbo tožnika zavrnil kot neutemeljeno (točka 1 izreka odločbe z dne 20. 10. 2021) in ugotovil, da stroški postopka niso bili priglašeni (točka 2 izreka). V obrazložitvi ugotavlja, da je izpodbijani sklep izdan na podlagi plačilnega naloga št. 15-252055900308 z dne 25. 11. 2015, ki ga je izdala Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d. (v nadaljevanju DARS) in ki je postal izvršljiv 20. 12. 2016 ter pravnomočen 26. 10. 2016. Ugotavlja še, da so v času izdaje izpodbijanega sklepa izpolnjeni vsi pogoji za izvršbo, saj je obstajal zgoraj navedeni veljavni izvršilni naslov, pritožnik pa obveznosti zajete v izpodbijanem sklepu ni pravočasno poravnal. Glede na to, da odmerjena obveznost ni bila poravnana v roku, je predlagatelj izvršbe potrdil izvršljivost izvršilnega naslova in organu podal predlog za izterjavo, ta pa je na podlagi tako prejetega predloga ravnal pravilno, ko je izdal izpodbijan sklep o davčni izvršbi. Pritožbeni organ pripominja, da organ po uradni dolžnosti pazi na zastaranje in zato tudi po uradni dolžnosti ustavi davčno izvršbo, če je pravica do davčne izvršbe zastarala (6. točka prvega odstavka 155. člena ZDavP-2). Pritožbeni organ ni pristojen za ustavitev postopka davčne izvršbe, temveč je to v pristojnosti organa. Z zastaranjem preneha pravica upnika zahtevati izpolnitev obveznosti od dolžnika. Zastaranje nastopi, ko preteče z zakonom določeni čas, v katerem bi upnik lahko zahteval izpolnitev obveznosti. Izvršilni naslov za izterjavo globe v višini 150,00 EUR predstavlja plačilni nalog, ki ga je izdala DARS. Globa je bila tožniku izrečena na podlagi določb Zakona o prekrških (ZP-1). Po določbah 44. člena ZP-1 se izrečene sankcije za prekršek ne smejo začeti izvrševati, če pretečeta dve leti od dneva, ko je odločba, s katero je bila sankcija izrečena, postala pravnomočna. Zastaranje ne teče v času, ko se po zakonu sankcije ne morejo izvrševati (drugi odstavek). Zastaranje pretrga vsako dejanje organa, pristojnega za postopek o prekršku ali za izvršitev, ki meri na izvršitev sankcije. Po vsakem pretrganju začne teči zastaranje znova, vendar pa se sankcije ne smejo začeti izvrševati po preteku štirih let od dneva, ko je odločba, s katero je bila sankcija izrečena, postala pravnomočna (tretji odstavek). Globe, odvzema premoženjske koristi s plačilom denarnega zneska in stroškov postopka, glede katerih se je izvrševanje začelo v rokih iz prvega in tretjega odstavka tega člena, ni dopustno več izvrševati po poteku zastaralnih rokov, ki jih določa zakon, ki ureja davčno izvršbo, drugih sankcij pa ne po poteku štirih let od začetka njihovega izvrševanja (četrti odstavek). ZP-1 v 44. členu določa (zgolj) rok za začetek izvrševanja izrečene sankcije za prekršek, v primeru izvrševanja globe torej rok za začetek davčne izvršbe, če je ta začeta pravočasno, pa glede njenega dokončanja napotuje na določbe ZDavP-2. Ta v zvezi s tem v drugem odstavku 125. člena določa, da pravica do izterjave davka, zastara v petih letih od dneva, ko bi ga bilo treba plačati. Drugi odstavek 126. člena ZDavP-2 pa še določa, da zastaranje pravice do izterjave davka pretrga vsako uradno dejanje davčnega organa z namenom davčne izvršbe in o katerem je bil dolžnik obveščen. Po pretrganju začne zastaranje znova teči in se čas, ki je pretekel pred pretrganjem, ne šteje v zastaralni rok, ki ga določa ta zakon (četrti odstavek 126. člena ZDavP-2). Zastaranje pravice do izterjave se zadrži za čas, ko davčni organ zaradi zakonskih razlogov ali teka sodnih postopkov ne more opraviti davčne izvršbe. Čas, ki je pretekel pred zadržanjem, se všteje v zastaralni rok, ki ga določa ta zakon (peti odstavek 126. člena ZDavP-2). Ne glede na določbe o zastaranju pravice do odmere in izterjave, davčna obveznost preneha, ko poteče deset let od dneva, ko je prvič začelo teči, razen če je bilo zastaranje pravice do izterjave zadržano. V tem primeru se čas zadržanja ne šteje v čas zastaralnega roka (šesti odstavek 126. člena ZDavP-2). Ugotavlja, da je predlagatelj izvršbe DARS dal 19. 5. 2017 predlog za izterjavo globe, ki izvira iz omenjenega plačilnega naloga, s tem pa je prišlo do pretrganja zastaranja v skladu s tretjim odstavkom 44. člena ZP-1. Finančna uprava Maribor je 13. 7. 2017 tožniku izdala sklep o davčni izvršbi št. DT 4933-59097/2017-8, ki je bil pritožniku vročen s fikcijo vročitve skladno s 87. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) dne 1. 8. 2017. Z omenjeno vročitvijo sklepa z dne 13. 7. 2017 se je sankcija začela izvrševati. Glede na navedeno se je sporna globa začela izvrševati pravočasno, in sicer še pred potekom 2 letnega relativnega in 4 letnega absolutnega zastaralnega roka, ki ga določa 44. člen ZP- 1. V skladu s četrtim odstavkom 44. člena ZP-1 je glede nadaljnjega zastaranja v postopku davčne izvršbe potrebno upoštevati 125. in 126. člen ZDavP-2. Od datuma vročitve sklepa o davčni izvršbi z dne 13. 7. 2017 do datuma izdaje izpodbijanega sklepa tako še ni preteklo 5 let, kar pomeni, da v času izdaje izpodbijanega sklepa z dne 21. 4. 2021 relativno zastaranje pravice do izterjave globe v skladu z drugim odstavkom 125. člena ZDavP-2 še ni nastopilo. Prav tako pa še ni potekel niti 10 letni absolutni zastaralni rok po ZDavP-2. Toženka tako ugotavlja, da ni potekel ne rok za začetek izvrševanja sankcije po 44. členu ZP-1, ne rok za dokončanje izvršbe po zgoraj citiranih določbah ZDavP-2, zato tožnik neutemeljeno ugovarja, da je nastopilo zastaranje pravice do izterjave izrečene sankcije za prekršek (globe). Slabo finančno stanje dolžnika ni ovira za vodenje postopka izvršbe, je pa ovira za izvršitev izpodbijanega sklepa, saj mora izvrševalec sklepa, ko sklep izvršuje, upoštevati izvzetja in omejitve, ki jih določa zakonska ureditev (159. in 160. člen v povezavi s 166. členom ZDavP-2).

3.V zvezi s tožnikovo prošnjo za ustavitev davčne izvršbe, pa pritožbeni organ pojasni, da je za odločanje o tem v skladu s 155. členom ZDavP-2 pristojen prvostopenjski organ, ki je dne 24. 5. 2021 izdal sklep št. DT 4933-59097/2017-44, s katerim je postopek davčne izvršbe, začet s sklepom št. DT 4933-59097/2017-38, delno ustavil za stroške davčne izvršbe v znesku 10,00 EUR, iz razloga delnega odpisa, vsa do tedaj že izvršena dejanja v postopku davčne izvršbe pa v tem delu razveljavil. Odločil je tudi, da se začeti postopek davčne izvršbe nadaljuje za obveznost glavnice, ki se ne obrestuje, v znesku 150,00 EUR.

Bistvene navedbe strank v upravnem sporu

4.Tožnik se z izpodbijano odločitvijo ne strinja in zoper njo vlaga tožbo. Navaja, da postopek in izvršba trajata že 6 let, kar glede na višino terjatve 150,00 EUR ni normalno. Obtožen je bil po ZP-1. Absolutni zastaralni rok je 4 leta, ta je potekel že pred dvema letoma. Tega roka se mora držati tudi FURS. Navaja še, da je slabega zdravja in brez dohodkov, preživlja se z denarno socialno pomočjo, zato smatra, da se mu teh 150,00 EUR lahko odpiše.

5.Toženka v odgovoru nasprotuje tožbi in sodišču predlaga, naj jo zavrne. Vztraja pri razlogih obrazložitve izpodbijanega akta.

O odločitvi v zadevi brez oprave glavne obravnave

6.Sodišče je v zadevi odločilo brez oprave glavne obravnave, saj sta obe stranki izrecno podali pisno soglasje, da se glavni obravnavi odpovedujeta v skladu z 279. a členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 22. členom Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), kar je v zvezi tudi s 5. alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1. Tako je sodišče v sporu odločilo na podlagi listin strank (5. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

K izreku

Tožba ni utemeljena.

8.V obravnavani zadevi je med strankama sporno, ali je predmetni davčni dolg v času izdaje izpodbijanega sklepa že zastaral (absolutno, relativno).

9.V obravnavani zadevi gre za prisilno izterjavo dolžnega zneska globe na podlagi izvršljivega plačilnega naloga DARS, torej gre za odločanje na podlagi prvega odstavka 146. člena ZDavP-2.

10.Po določbi prvega odstavka citiranega člena je v primeru, ko davčni organ na podlagi zakona izterjuje druge denarne nedavčne obveznosti (za kar gre v obravnavani zadevi), izvršilni naslov, odločba, sklep, plačilni nalog ali druga listina, opremljena s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda organ, pristojen za odmero te obveznosti (predlagatelj izvršbe). Izterjava se uvede z izdajo sklepa o prisilni izterjavi, ki mora imeti vse v določbi 151. člena ZDavP-2 predpisane sestavine. Po 44. členu ZP-1 se izrečene sankcije za prekršek ne smejo začeti izvrševati, če pretečeta dve leti od dneva, ko je odločba, s katero je bila sankcija izrečena, postala pravnomočna (prvi odstavek). Zastaranje pretrga vsako dejanje organa, pristojnega za postopek o prekršku ali za izvršitev, ki meri na izvršitev sankcije. Po vsakem pretrganju začne teči zastaranje znova, vendar pa se sankcije ne smejo začeti izvrševati po preteku štirih let od dneva, ko je odločba, s katero je bila sankcija izrečena, postala pravnomočna (drugi odstavek). ZP-1 po navedenem določa le relativni in absolutni rok za začetek postopka izvršbe. Zastaralnih rokov za dokončanje v predpisanem roku začetega izvršilnega postopka pa ZP-1 ne določa. Zastaranje pravice do izterjave davka je urejeno v ZDavP-2 v določbah 125. in 126. člena, ki smiselno veljajo tudi v zadevah, kot je obravnavana, ko davčni organ na podlagi zakonskega pooblastila opravlja izvršbo drugih denarnih nedavnih obveznosti.

11.Na podlagi določbe tretjega odstavka 125. člena ZDavP-2 pravica do izterjave davka zastara v petih letih od dneva, ko bi ga bilo treba plačati. V primeru naknadno ugotovljene obveznosti ob davčnem nadzoru teče relativni rok zastaranja od dneva izvršljivosti odmerne odločbe. Tek zastaranja pravice do izterjave davka pretrga vsako uradno dejanje davčnega organa z namenom davčne izvršbe, o katerem je bil tožnik obveščen (drugi odstavek 126. člena ZDavP-2). Davčna obveznost preneha, ko poteče 10 let od dneva, ko je zastaranje prvič začelo teči (šesti odstavek 126. člena ZDavP-2).

12.Upoštevaje navedeno pravno podlago ter podatke predloženega upravnega spisa, sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, sodišče pa pritrjuje tudi razlogom, s katerimi je toženka zavrnila pritožbene ugovore, na katere se sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). V zvezi s tožbenimi ugovori še navaja:

13.Tožnik v tožbi ne nasprotuje ugotovitvam davčnih organov glede pravnomočnosti v tem postopku relevantnega plačilnega naloga (izdanega 25. 11. 2015), s katerim je bila tožniku izrečena globa, ki je predmet izterjave. Prav tako ne ugovarja dejstvu, ki izhaja iz izpodbijane odločbe, da so se sankcije, izrečene z navedenim plačilnim nalogom (ki predstavlja izvršilni naslov) začele izvrševati znotraj relativnega roka, določenega v 44. členu ZP-1, s sklepom o davčni izvršbi Finančne uprave Maribor, izdanimi in vročenimi v letu 2017 (in sicer je bil sklep o davčni izvršbi št. DT 4933-59097/2017-8z dne 13. 7. 2017 tožniku vročen s fikcijo vročitve skladno s 87. členom ZUP 1. 8. 2017). Ker se je torej postopek izvršbe začel znotraj zakonitega roka, ni zastaral. Zastaralnih rokov za dokončanje v predpisanem roku začetega izvršilnega postopka pa, kot je bilo že navedeno, ZP-1 ne določa. Glede zastaranja pravice do izterjave spornih glob je relevanten datum izvršljivosti plačilnih nalogov (čemur tožeča stranka prav tako ne ugovarja), od katerega je začel teči petletni relativni oziroma desetletni absolutni rok iz tretjega odstavka 125. člena ZDavP-2. Sklep o davčni izvršbi tožnikovih denarnih obveznosti (glob za prekrške) je bil izdan 13. 7. 2017, torej znotraj zastaralnega roka iz 125. oz. 126. člena ZDavP-2.

14.Glede na navedeno ni potekel ne rok za začetek izvrševanja sankcije po 44. členu ZP-1, ne rok za dokončanje izvršbe po zgoraj citiranih določbah ZDavP-2, zato tožnik neutemeljeno ugovarja, da je nastopilo zastaranje pravice do izterjave izrečenih sankcij za prekršek (globo).

15.Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.

Zveza:

Zakon o davčnem postopku (2006) - ZDavP-2 - člen 125, 125/3, 126, 146, 146/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.