Jedro

Na splošno verjetno drži, da ni nujno ves čas živeti v svojem rodnem kraju, saj je nekaj naravnega, da se ljudje selimo. Je pa nekaj povsem drugega, če je v ozadju selitve odtegnitev hčerke od očeta. S selitvijo bi bila iztrgana od očetovega okolja in okolja starih staršev, nasprotna udeleženka pa bi še lažje preprečevala stike.

Ogroženost mld. A. je bilo treba preprečiti z njenim začasnim zaupanjem v vzgojo in varstvo očetu, saj se lahko le na ta način tekom postopka zagotovi, da bo otrok imel odnos z obema staršema.

Epidemija COVID-19 ni razlog, da se stiki ne bi izvajali, če na strani staršev ali otroka oziroma drugih bližnjih, ki živijo v skupnem gospodinjstvu, ni kakšnih rizičnih okoliščin, česar pa nasprotna udeleženka niti ni navajala.

Izrek

I. Pritožbe se zavrnejo in se sklepi (sklepa z dne 31. 8. 2020 in 9. 10. 2020 v izpodbijanem delu) sodišča prve stopnje potrdijo.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka:**

1. Udeleženca postopka sta starša mladoletne A., roj. ... 2014. Predlagatelj je 7. 8. 2019 vložil predlog, v katerem je zahteval dodelitev svoje hčerke v vzgojo in varstvo ter predlagal določitev preživnine ter ureditev stikov. Obenem je istega dne podal predlog za izdajo začasne odredbe, v katerem je predlagal ureditev stikov.

2. Nasprotna udeleženka je 21. 8. 2019 v odgovoru predlagala, naj se očetov predlog zavrne in sodišče izda začasno odredbo, s katero se zaradi suma spolne zlorabe predlagatelju odvzame pravica do stikov z otrokom.

3. CSD je v svojem prvem mnenju 11. 9. 2019 predlagal, da se stiki med očetom in hčerko do izdelave izvedeniškega mnenja začasno določijo enkrat tedensko na CSD pod nadzorom strokovne delavke. Iz mnenja izhaja »_Preokupiranost in preplavljenost mame s prepričanjem, da je oče spolno zlorabil A., je zaskrbljujoča, saj ni videti konca njenih obtožb in iskanja dokazov za krivdo očeta za dogodke, ki naj bi se zgodili v letu 2016. Po dvakratnem preverjanju navedb B. B. ni dokazov, da naj bi C. C. hčerko spolno zlorabil._«

4. 3. 10. 2019 sta udeleženca postopka sklenila sodno poravnavo, da se stiki začasno izvajajo enkrat tedensko po 1,5 ure na CSD pod nadzorom.

5. Sodišče je 20. 11. 2019 na predlog predlagatelja izdalo začasno odredbo, s katero je postopoma povečalo stike z očetom, brez nadzora CSD. Sodišče je odločitev utemeljilo med drugim z ugotovitvijo, da nasprotna udeleženka “_ves čas prekinja stike, kljub temu da so bile kazenske ovadbe zavržene, da nihče drug, razen nasprotne udeleženke spolne zlorabe ni zaznal …”_

6. Nasprotna udeleženka je 2. 12. 2019 podala ugovor, ki ga je sodišče s sklepom 8. 1. 2020 zavrnilo. Dne 17. 1. 2020 je nasprotna udeleženka zoper ta sklep vložila pritožbo na Višje sodišče zoper sklep z dne 8. 1. 2020, ki jo je slednje 7. 4. 2020 zavrnilo.

7. Predlagatelj je 19. 5. 2019 vložil predlog za prisilno izvršitev začasne odredbe z dne 20. 11. 2019. Sodišče je zaradi neizvrševanja te začasne odredbe s sklepom dne 1. 7. 2020 nasprotni udeleženki izreklo denarno kazen v višini 500 EUR.

8. Sodna izvedenka D. D., spec. klin. psih., je dne 29. 7. 2020 v izvedenskem mnenju zaključila: _»Glede na dejstvo, da je mati očetu »zagrozila«, da se bo z deklico odselila, glede na določene elemente vztrajanja pri »morebitni spolni zlorabi in zdravljenju očeta«, pa je lahko mati manj primerna za skrbništvo, ker bi lahko preprečevala in/ali ovirala stike z očetom. Posledično bi bila deklica preveč simbiotično-patološko vezana na mamo in bila prikrajšana v razvoju svoje avtonomije. Oče je bolj pripravljen v smeri sprave za koristi otroka.«_

9. Predlagatelj je 20. 8. 2020 vložil predlog za izdajo začasne odredbe, v katerem je zahteval začasno zaupanje svoje hčerke v vzgojo in varstvo ter predlagal določitev preživnine ter ureditev stikov. Nasprotna udeleženka je 25. 8. 2020 in 26. 8. 2020 dala svoj predlog za začasno odredbo, v katerem je predlagala, da se mld. hčerka prešola na Osnovno šolo ... v ... in se začasno uredijo stiki z očetom. Sodišče je dne 31. 8. 2020 izdalo sklep, v katerem je mld. hčerko predlagatelju začasno zaupalo v vzgojo in varstvo, določilo stike z nasprotno udeleženko in preživnino (I. točka izreka) in zavrnilo predlog nasprotne udeleženke za prešolanje mld. hčerke in določitev stikov s predlagateljem (II. in III. točka izreka). Nasprotna udeleženka je 8. 9. 2020 zoper I. točko izreka sklepa z dne 31. 8. 2020 vložila ugovor, zoper II. in III. točko izreka je vložila pritožbo na naslovno sodišče. 10. Predlagatelj je 14. 9. 2020 vložil nov predlog za izdajo začasne odredbe, in sicer, naj se stiki med mld. hčerko in nasprotno udeleženko začasno prekinejo, da se prepreči nadaljnje škodovanje otroku.

11. Sodišče je 9. 10. 2020 izdalo začasno odredbo, s katero je zavrnilo ugovor nasprotne udeleženke zoper sklep z dne 31. 8. 2020 (I. točka), obenem je odredbo s tega dne spremenilo tako, da ima nasprotna udeleženka stike z mld. hčerko enkrat tedensko v prostorih in pod nadzorom strokovnih delavcev CSD X (II. točka). Nasprotna udeleženka je 19. 10. 2020 vložila ugovor zoper I. točko in pritožbo na naslovno sodišče zoper II. točko sklepa.

**Pritožbe niso utemeljene:**

12. Predmet odločanja naslovnega sodišča so pritožbe nasprotne udeleženke zoper sklepe prvostopenjskega sodišča z dne 9. 10. 2020, 31. 8. 2020 in 1. 7. 2020. Ker se je dejansko stanje vmes spreminjalo, se je pritožbeno sodišče do izpodbijanih sklepov opredelilo v obratnem vrstnem redu, kot so bili izdani.

13. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 161. Družinskega zakonika, ko je z verjetnostjo ugotovilo, da je otrok ogrožen in zato izdalo začasne odredbe, kot je povzeto, drugačne predloge pa zavrnilo. Pravilno je ravnalo tudi, ko je mater zaradi nespoštovanja začasne odredbe kaznovalo.

**O pritožbi zoper sklep z dne 9. 10. 2020**

14. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče spremenilo začasno odredbo z dne 31. 8. 2020 tako, da stiki med mld. A. in materjo potekajo enkrat na teden po dve uri popoldne, in sicer vsako sredo med 14.00 in 16.00 uro v prostorih in pod nadzorom strokovnih sodelavcev CSD X (II. točka). Po odredbi z dne 31. 8. 2020 so bili stiki med materjo in hčerjo določeni vsak drugi konec tedna od petka po šoli do nedelje zvečer do 18. ure, vsako sredo popoldan po šoli do 18. ure in vsak drugi praznik oz. dela prost dan od 8. ure do 18. ure. Obenem je sodišče zavrnilo ugovor matere zoper sklep z dne 31. 8. 2020 (I. točka) in predlog predlagatelja, da se stiki med materjo in hčerko začasno prekinejo (III. točka). Zoper sklep se je pritožila nasprotna udeleženka in ga izpodbija iz vseh predvidenih pritožbenih razlogov. Prvenstveno predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi tako, da bo hčerka še vedno v vzgoji in varstvu pri njej. Navaja, da v septembru in polovico oktobra ni mogla komunicirati s svojo hčerko po telefonu. Oporeka izvedenskemu mnenju v delu, ko govori o menjavanju okolja. Po njenem je vseeno, če hčerka menja okolje, saj bi s tem pridobila nova znanstva in nove prijatelje. Očita, da očeta cele dneve ni doma, njegova mati pa se z A. ne ukvarja preveč. Graja sodišče, da izdaja začasne odredbe brez obravnav eno za drugo o tako pomembnem vprašanju, kot je predodelitev 6-letnega otroka in s tem bistveno krši določbe postopka, saj bi moralo bolj raziskati dejansko stanje. Sedaj ima zaposlitev za 6 ur, tako da bi lahko preživela več časa s svojo hčerko. Dodaja, da bi bilo treba angažirati še enega izvedenca, da se opredeli do trditev sedanje izvedenke, ki ni prepričljiva.

15. Na pritožbo je odgovoril predlagatelj, ki predlaga, naj se pritožba zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

16. Sklep je v izpodbijanem delu pravilen in zakonit. Nasprotna udeleženka neutemeljeno vztraja, da ji pritožbeno sodišče zaupa 6-letno hčerko A. nazaj v vzgojo in varstvo in napačno prikazuje, da je prvostopenjsko sodišče hčer začasno zaupalo očetu zgolj zato, ker naj bi se sama iz povsem legitimnih (pristnih) vzgibov odločila za spremembo okolja. Prvostopenjsko sodišče je prepričljivo pojasnilo, da je pri nasprotni udeleženki gonilo vseh njenih ravnanj (odselitev, preprečevanje stikov) patološko prepričanje o očetovi spolni zlorabi hčere, ki pa ni bila nikoli potrjena. Organi pregona so dvakrat zavrgli njeno ovadbo zaradi pomanjkanja dokazov, obenem je sodna izvedenka v svojem mnenju dne 29. 7. 2020 prepričljivo pojasnila, da ni zasledila nobenih morebitnih znakov travmatiziranosti in spolne zlorabe mld. A. Indicev spolne zlorabe niso zasledili niti strokovni sodelavci CSD X, Enota Y. Fiksiranost v raziskovanje in dokazovanje spolne zlorabe pri nasprotni udeleženki se le še stopnjuje in vanj vključuje tudi druge ter celo družbena omrežja. O nesmiselnost in neverodostojnosti njenega početja govorijo njena lastna ravnanja, ko je navkljub takim očitkom še 6. 9. 2020 predlagala predlagatelju, da bi se preselila nazaj k njemu in bi živeli skupaj kot družina. Prepričljiv je zato zaključek, da mater vodi želja odtujiti mld. A. očetu. Stike je neprestano oteževala in preprečevala, na hčer pa pritiskala, jo zasliševala in preiskovala ter ji z vsem tem škodovala do te mere, da je bila hči v svojem normalnem razvoju ogrožena.

17. To potrjuje tudi pritožbena navedba, da je prav vseeno, če bi mld. A. menjala okolje. Na splošno verjetno drži, da ni nujno ves čas živeti v svojem rodnem kraju, saj je nekaj naravnega, da se ljudje selimo. Je pa nekaj povsem drugega, če je v ozadju selitve v 120 kilometrov oddaljen kraj odtegnitev hčerke od očeta. S selitvijo bi bila iztrgana od očetovega okolja in okolja starih staršev, nasprotna udeleženka pa bi še lažje preprečevala stike. Prvostopenjsko sodišče pravilno ugotavlja (15. točka obrazložitve), da je ključnega pomena, da A. vzpostavi pristne in močne vezi z obema staršema (hkrati pa ima dovolj svobode, da v polnosti razvije svojo osebnost). Ravno to je poglavitni razlog, da je prvostopenjsko sodišče A. začasno zaupalo očetu v vzgojo in varstvo. Slednji ji ne preprečuje stikov z materjo, dopušča ji svobodo in je spravljiv, medtem ko za mater velja ravno nasprotno. Ogroženost mld. A. je bilo zato treba preprečiti z njenim začasnim zaupanjem v vzgojo in varstvo očetu, saj se lahko le na ta način tekom postopka zagotovi, da bo otrok imel odnos z obema staršema.

18. Očitek, da v septembru in oktobru ni mogla komunicirati s svojo hčerko, je neutemeljen, saj si mati komunikacijo s hčerko predstavlja kot popoln nadzor z njo tudi v času, ko je imela ta stik z očetom. Ravno tako je neutemeljen in tudi nekonkretiziran očitek, da se oče z A. ne ukvarja preveč, kot je tudi pavšalna navedba, da izvedenka »ni ravno prepričljiva v svojem podajanju« in da je treba imenovati še enega izvedenca. Pritožnica namreč ni navedla nobenih konkretnih razlogov, da je bilo delo izvedenke nestrokovno oziroma pristransko. Niti ne drži, da sodišče izdaja začasne odredbe brez obravnav eno za drugo ne da bi pri tem v zadostni meri raziskalo dejansko stanje. Sodišče mora o predlogu za izdajo začasne odredbe odločiti hitro in brez odlašanja. Glede na delikatno situacijo pa je za sprejem svoje začasne odločitve vendarle imelo obilo podlage. Med drugim se je oprlo na mnenje izvedenke D. D. z dne 29. 7. 2020, psihološko poročilo in mnenje psihologinje E. E. z dne 1. 10. 2020 in na mnenje CSD X, Enota Y z dne 30. 9. 2020. **O pritožbi zoper sklep z dne 31. 8. 2020**

19. Z izpodbijanim delu tega sklepa (II. in III. točka izreka) je sodišče zavrnilo predloga nasprotne udeleženke z dne 25. 8. in 26. 8. 2020 za izdajo začasne odredbe o prešolanju mld. A. na drugo osnovno šolo in predlog nasprotne udeleženke o stikih A. s predlagateljem. Nasprotna udeleženka izpodbija odločitev prvostopnega sodišča iz vseh predvidenih pritožbenih razlogov in predlaga prvenstveno, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi predlogoma nasprotne udeleženke za prešolanje in spremembo stikov. Očita, da so poleg materialnih in procesnih kršitev, A. kršeni tudi temeljni človekovi pravici, in sicer pravica do posebnega varstva in skrbi države za zaščito njenih pravic ter pravica do varstva pred ekonomskim, socialnim in duševnim izkoriščanjem otroka, iz 53. in 56. člena Ustave RS. Navaja, da je prvostopno sodišče neutemeljeno ocenilo, da bo nasprotna udeleženka s selitvijo hčerko vzela iz okolja, v katerem se dobro počuti in ima sorodnike, prijatelje ter očeta. Pojasnjuje, da kot mati samohranilka ni zmogla več svoje službe ... na terenu z več izmenskim delovnim časom, zato je na predlog psihoterapevtske obravnave zamenjala zaposlitev in posledično tudi prebivališče. Obenem očita, da je sodišče povsem nekritično sledilo predlogu predlagatelja in dejanskega stanja sploh ni ugotavljalo. Poleg tega se za tako drastično odločitev, kot je predodelitev otroka, ne bi smel uporabljati standard verjetno ugotovljene ogroženosti. Še posebej pa ne bi smela biti sprejeta brez predhodnega mnenja izvedenca psihiatrične stroke.

20. Na pritožbo je odgovoril predlagatelj, ki meni, da je neutemeljena. Navaja, da se je nasprotna udeleženka zaradi svojih osebnih interesov preselila v drugo okolje, v kar je samovoljno vključila otroka, ne da bi upoštevala njegove koristi, in s tem le nadaljuje s prizadevanji za oddaljevanje in odtujevanje otroka in očeta.

21. Pritožba ni utemeljena.

22. Nasprotna udeleženka izpodbija napadeni v sklep v delu, s katerim je sodišče zavrnilo njen predlog, da se mld. A. prešola in se določijo stiki s predlagateljem. Pritožbeno sodišče je že zgoraj pojasnilo, da je bila odločitev prvostopenjskega sodišča z dne 31. 8. 2020, da mld. A. začasno zaupa v varstvo in vzgojo očetu, pravilna in zakonita. Glede na to je utemeljeno zavrnilo materin predlog, da se A. prešola v kraj, kjer biva ona. Iz istega razloga je pravilno zavrnilo tudi predlog nasprotne udeleženke, da se določijo stiki z očetom, saj je bilo treba določiti stike otroka z materjo. Kar se tiče zatrjevanih procesnih kršitev, pritožnica povsem pavšalno navaja, da sta ji bili kršeni ustavni pravici iz 53. in 56. člena Ustave, zato njenih navedb v tem delu ni bilo mogoče preizkusiti.

**O pritožbi zoper sklep z dne 1. 7. 2020**

23. S tem sklepom je sodišče nasprotni udeleženki izreklo denarno kazen v višini 500 EUR zaradi kršitve začasne odredbe z dne 20. 11. 2019. 24. V pritožbi nasprotna udeleženka predlaga, da naslovno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in predlagatelju naloži v plačilo stroške tega pritožbenega postopka. Navaja, da od ukinitve ukrepov zaradi COVID-19 stiki od 1. 6. 2020 potekajo redno in normalno. Sodišče jo je z izpodbijanim sklepom kaznovalo za ravnanja pred narokom z dne 3. 3. 2020, za katera je predlagatelj 2. 4. 2020 umaknil predlog kaznovanja. Pojasnjuje, da se na stike pripravi z vsem svojim znanjem in sposobnostmi ter s pomočjo psihoterapevtke, katero tedensko obiskuje. Sporočil, ki jih pošilja predlagatelju, ne kaže hčerki. Meni, da se je odnos med hčerko in predlagateljem izboljšal ravno zato, ker jo pripravlja na stike in jo k njim spodbuja. Očita, da je sodišče zakrivilo bistveno kršitev postopka, ker je ni zaslišalo in je posledično dejansko stanje ugotovljeno nepopolno oz. zmotno. Kazen bo imela vpliv na preživljanje hčerke, za katero pretežni del potreb krije z dohodki iz plače. 25. Predlagatelj predlaga, da se pritožbo zavrne kot neutemeljeno in se potrdi sklep sodišča prve stopnje. Pojasnjuje, da ni nikoli preklical svojih navedb z naroka dne 3. 3. 2020, preklical je samo predlog za prisilno izvršitev začasne odredbe. Trdi, da je bilo materinih kršitev še več.

26. Sklep je pravilen in zakonit. Pritožnica neutemeljeno navaja, da jo je sodišče z izpodbijanim sklepom kaznovalo za ravnanja pred 3. 3. 2020, za kar je predlagatelj zahtevo umaknil. Iz 8. točke izpodbijanega sklepa nedvomno izhaja, da gre za dogodke v letošnjem maju. Ni relevantno, da naj bi stiki od 1. 6. 2020 potekali nemoteno, saj bi se morali stiki ves čas tako izvajati. Odločbe sodišč je treba spoštovati v celoti. Epidemija COVID-19 ni razlog, da se stiki ne bi izvajali, če na strani staršev ali otroka oziroma drugih bližnjih, ki živijo v skupnem gospodinjstvu, ni kakšnih rizičnih okoliščin, česar pa nasprotna udeleženka niti ni navajala. Materina ravnanja, ki jih niti ne zanika, nedvomno predstavljajo kršitev začasne odredbe o izvajanju stikov med deklico in očetom brez nadzora CSD. Četudi hčerki ni pokazala SMS sporočila glede izvedbe stika (češ da „naj jo psihopatski pedofil pusti pri miru“), to vsekakor kaže na njeno spodkopavanje stikov. Poleg tega pa denimo niti ne zanika objektivnih dejstev glede poteka stika 16. 5. (pri ribniku), ko je po pol ure prekinila stik med hčerjo in očetom, češ da morata v trgovino, in ko otrok ni vedel, s kom naj gre, dejala, naj „posluša sebe“, to pa tolmači, kot da oče hčerke ni znal ustrezno privabiti in pregovoriti, naj gre z njim (3. tč. sklepa na str. 5).

27. Ne drži očitek, da je sodišče zakrivilo bistveno kršitev postopka in zmotno ugotovilo dejansko stanje, ker nasprotne udeleženke ni zaslišalo. Narok v postopku za izdajo začasne odredbe namreč ni nujen in ga sodišče opravi le, kadar oceni, da je to smotrno. Glede na celoten potek dogajanja je imelo sodišče dovolj podlage za svojo odločitev že v navedbah strank.

28. Ker je nasprotna udeleženka zaposlena in ima trenutno stike z mld. A. enkrat tedensko na CSD, ne drži, da bo imela izrečena denarna kazen vpliv na A. preživljanje.

29. Ker torej pritožbene navedbe niso utemeljene, podani pa tudi niso razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbe zavrniti in izpodbijane odločitve sodišča potrditi (2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), v zvezi z 42. čl. Zakona o nepravdnem postopku). Stroški v zvezi z začasnimi odredbami bodo delili končno usodo vseh stroškov postopka (151. čl. ZPP).