Jedro

Z odločitvijo predsednice sodišča, da je strokovna sodelavka v konkretnem primeru posamezna procesna dejanja izvedla v okviru pristojnosti, ki ji jih podeljuje zakonodaja Republike Slovenije, in sicer 54. člen ZS, soglaša tudi pritožbeno sodišče. Odsotnost izrecnih pooblastil še v ZKP (kot lex specialis v smislu kdo lahko opravlja preiskavo in posamezna preiskovalna dejanja in komu jih preiskovalni sodnik lahko prepusti) ne pomeni izvedbe nezakonitega postopka, torej postopka, ki ne bi bil v skladu z veljavno zakonodajo, kot to trdi pritožnik. To pooblastilo strokovnim sodelavcem, da (med drugim) izven glavne obravnave opravljajo posamezna procesna dejanja, podeljuje ZS, katerega določbe veljajo za vsa sodišča v Republiki Sloveniji, razen za ustavno sodišče (drugi odstavek 1. člena ZS), kar pomeni veljavnost pooblastila strokovnim sodelavcem za sodišča vseh vrst in stopenj. V konkretni zadevi je strokovna sodelavka zaslišala priče, pri čemer je navedeno procesno dejanje, ki ga določa 176. člen ZKP, skladno s pooblastili iz 54. člena ZS2 in v zvezi z določbo 205. člena Sodnega reda (v nadaljevanju SR) opravila izključno v okviru pristojnosti in po odredbi preiskovalnega sodnika. V konkretni zadevi tako ne gre za odločanja oziroma izvajanje sodne oblasti po osebi, ki ni sodnik in katera ne bi imela pooblastila v slovenski zakonodaji.

Izrek

Pritožba zagovornika obdolženega T.B. se zavrne.

Obrazložitev

1. Predsednica Okrožnega sodišča v Mariboru je z izpodbijanim sklepom z dne 12. 4. 2019 zavrnila zahtevo za izločitev preiskovalnega sodnika, višjega sodnika S.G., ki jo je v kazensko-preiskovalni zadevi X Kpr 26608/2017 podal zagovornik obdolženega T.B. 2. Zoper sklep se je pritožil zagovornik obdolženega „iz vseh pritožbenih razlogov, zlasti pa kršitev določb Zakona o kazenskem postopku“. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlogu (zahtevi) za izločitev preiskovalnega sodnika ugodi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po proučitvi spisovnih podatkov in razlogov izpodbijanega sklepa v okviru pritožbenih navedb pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev predsednice okrožnega sodišča pravilna in zakonita.

5. Stališču pritožnika, da je v obravnavani zadevi podana sodnikova pristranskost, ker je opravo preiskovalnega dejanja zaupal strokovni sodelavki - pravosodni svetnici M.B., ki pa tega ne bi smela opraviti, ker za to ne obstaja podlaga v ZKP; po pritožbi je ZKP uporabni zakon kot lex specialis in ga ne more nadomestiti generalni ZS kot lex generalis glede preiskave in preiskovalnih dejanj v kazenskem postopku, posledično postopek ni bil izveden kot zakoniti postopek v skladu z veljavno zakonodajo, ni mogoče pritrditi

6. Predsednica sodišča je utemeljeno sledila argumentaciji preiskovalnega sodnika, da posamezna procesna dejanja izven glavne obravnave, kot je zaslišanje strank in prič, lahko opravljajo strokovni sodelavci in da jim takšno možnost podeljuje določba prvega in drugega odstavka 54. člena ZS, po katerem so strokovni sodelavci pristojni izven glavne obravnave zasliševati priče1. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da četudi ZKP ne vsebuje določb, ki bi posebej določale pooblastila strokovnih sodelavcev, to ne pomeni, da določbe ZS avtomatično nimajo veljave oziroma povedano drugače, da na podlagi nacionalne zakonodaje Republike Slovenije strokovni sodelavec za vodenje postopka sploh ne bi bil pooblaščen, kot to želi prikazati zagovornik v zahtevi za izločitev preiskovalnega sodnika, sklicujoč se na odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju EKČP) v zadevi Ezgeta proti Hrvaški. Prav nasprotno, kot krovni zakon, ki ureja organizacijo in poslovanje sodišč, je potrebno uporabiti prav ZS. V izpodbijanem sklepu predsednica sodišča ugotavlja, da gre v zadevi Ezgeta proti Hrvaški za primer, ki v konkretni zadevi glede na nacionalno zakonsko ureditev in predmet spora ni niti uporabljiv niti primerljiv. V navedeni zadevi je spor med strankama terjal odgovor na vprašanje, ali je na podlagi nacionalne zakonodaje strokovni sodelavec pooblaščen voditi pravdni postopek. EKČP je ugotovilo, da je postopek vodil strokovni sodelavec, ki na podlagi nacionalne zakonodaje Republike Hrvaške sploh ni bil pooblaščen, saj je pravdni postopek vodil v nasprotju s 120. členom Zakona o sodiščih in 13. členom Zakona o pravdnem postopku Republike Hrvaške. Nikjer iz sodbe EKČP pa ne izhaja, da bi bila sporna sama zakonska ureditev, ki omogoča prenos pooblastil v zvezi z opravo posameznih procesnih dejanj na strokovnega sodelavca.

7. Z odločitvijo predsednice sodišča, da je strokovna sodelavka v konkretnem primeru posamezna procesna dejanja izvedla v okviru pristojnosti, ki ji jih podeljuje zakonodaja Republike Slovenije, in sicer 54. člen ZS, soglaša tudi pritožbeno sodišče. Odsotnost izrecnih pooblastil še v ZKP (kot lex specialis v smislu kdo lahko opravlja preiskavo in posamezna preiskovalna dejanja in komu jih preiskovalni sodnik lahko prepusti ) ne pomeni izvedbe nezakonitega postopka, torej postopka, ki ne bi bil v skladu z veljavno zakonodajo, kot to trdi pritožnik. To pooblastilo strokovnim sodelavcem, da (med drugim) izven glavne obravnave opravljajo posamezna procesna dejanja, podeljuje ZS, katerega določbe veljajo za vsa sodišča v Republiki Sloveniji, razen za ustavno sodišče (drugi odstavek 1. člena ZS), kar pomeni veljavnost pooblastila strokovnim sodelavcem za sodišča vseh vrst in stopenj. V konkretni zadevi je strokovna sodelavka zaslišala priče, katere zaslišanje je predlagala državna tožilka v zahtevi za preiskavo in sicer B.G. (zapisnik na list. št. 1341 – 1346, oškodovanca dejanja pod točko II/2 zahteve za preiskavo) in M.G. (zapisnik na list. št. 1349 – 1350, žena oškodovanca dejanja pod točko II/2 zahteve za preiskavo), pri čemer je navedeno procesno dejanje, ki ga določa 176. člen ZKP2, skladno s pooblastili iz 54. člena ZS3 in v zvezi z določbo 205. člena Sodnega reda (v nadaljevanju SR)4 opravila izključno v okviru pristojnosti in po odredbi preiskovalnega sodnika. V konkretni zadevi tako ne gre za odločanja oziroma izvajanje sodne oblasti po osebi, ki ni sodnik in katera ne bi imela pooblastila v slovenski zakonodaji. Z vidika varstva pravice do sodnega varstva (pravice do nepristranskega sodišča) iz 23. člena Ustave in prvega odstavka prvega odstavka 6. člena EKČP, je izpostaviti še pomembno določbo četrtega in petega odstavka 53.a člena ZS v zvezi s četrtim odstavkom 54. člena ZS, da je zoper odločitev strokovnega sodelavca vselej dovoljeno pravno sredstvo, o katerem odloči sodnik istega sodišča. Zato o kršitvi pravice do poštenega sodnega postopka v povezavi z načelom nepristranskosti sodišča ni mogoče govoriti.

8. Pritožnik navaja, da zoper obdolženega teče samo "en kazenski postopek" pred okrožnim sodiščem, kjer je bila uvedena preiskava, za kaznivo(i) dejanje(i) iz pristojnosti okrajnega sodišča pa kazenski postopek še ne teče, saj ni bilo obtožnega akta, niso pa bila zahtevana posamezna preiskovalna dejanja. Zato „je zagovornik bil mnenja, da strokovna sodelavka želi opraviti zaslišanje prič, za katere ni bilo podane ustrezne zahteve tožilca, to je predloga za posamezna preiskovalna dejanja“. Povzeta pritožbena izvajanja, ki predstavljajo razlog za izločitev preiskovalnega sodnika po 6. točki prvega odstavka 39. člena ZKP (zahtevo je zagovornik podal dne 11. 4. 1019 po zaslišanju prič B.G. in M.G. ter med zaslišanjem priče B.K. - zapisnik na list. št. 1351 – 1353), niso utemeljena. Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom predsednice sodišča, da navedeni očitek izkazuje nestrinjanje s procesnim vodstvom oziroma grajo vodstva postopka, pri čemer je skladno s kazensko procesno teorijo in uveljavljeno sodno prakso nesprejemljivo, da bi lahko stranka zahtevala izločitev sodnika zgolj zato, ker postopka ne vodi tako, kot to sama želi. Pritrjuje tudi razlogom, da v kolikor se je postavil dvom v pravilnost in zakonitost odločitev strokovne sodelavke pod vodstvom preiskovalnega sodnika, lahko to odločitev zagovornik izpodbija s pravnim sredstvom, o katerem bo odločal sodnik istega sodišča, ne pa to z institutom izločitve sodnika. Po vpogledu v spis pritožbeno sodišče ugotavlja, da je Specializirano državno tožilstvo RS št. KT/10479/216 z dne 23. 10. 2018 na Okrožno sodišče v Mariboru vložilo zahtevo, da preiskovalni sodnik opravi zoper osumljene M.K., T.B. in D.V. preiskavo zaradi več kaznivih dejanj, in sicer zoper osumljenega (sedaj obdolženega) T.B. zaradi kaznivega dejanja preslepitve pri pridobitvi posojila ali ugodnosti v sostorilstvu po prvem odstavku 230. člena KZ-1 v zvezi z 20. členom KZ-1 (točka I/1), kaznivega dejanja poslovne goljufije v sostorilstvu po prvem in drugem odstavku 228. člena KZ-1 v zvezi z 20. členom KZ-1 (točka I/2), kaznivega dejanja goljufije v sostorilstvu po prvem in drugem odstavku 217. člena KZ v zvezi s 25. členom KZ (točka II/1) in kaznivega dejanja preslepitve pri pridobitvi posojila ali ugodnosti v sostorilstvu po prvem odstavku 235. člena KZ v zvezi s 25. členom KZ (točka II/2) ter v obrazložitvi zahteve predlagalo glede dejanj pod točko I/1-2 in točko II /1-2 zaslišanje večjega števila prič ter postavitev izvedenca gradbene stroke. Preiskovalni sodnik je s sklepom X Kpr 26608/2017 z dne 13. 3. 2019 zoper vse tri obdolžene uvedel preiskavo v smeri storitve kaznivega dejanja poslovne goljufije po drugem v zvezi s prvim odstavkom 228. člena v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1 in kaznivega dejanja goljufije po drugem v zvezi s prvim odstavkom 217. člena KZ-1 v zvezi s 25. členom KZ-1, v obrazložitvi sklepa pa v točki 27 obrazložil, da bo sodišče za kazniva dejanja preslepitve pri pridobitvi posojila ali ugodnosti po prvem odstavku 230. člena KZ-1 v zvezi z 20. členom KZ-1 (točka I/1 zahteve za preiskavo) in preslepitve pri pridobitvi posojila ali ugodnosti po prvem odstavku 235. člena KZ v zvezi s 25. členom KZ (točka II/2 zahteve za preiskavo), ki se očitata obdolženima M.K. in T.B., opravilo posamezna preiskovalna dejanja, saj gre za kazniva dejanja v pristojnosti okrajnega sodišča. Glede na takšne podatke je ugotoviti, da je državno tožilstvo predlagalo opravo preiskave za vsa kazniva dejanja, torej tudi za dejanji iz pristojnosti okrajnega sodišča (zanju bi moralo predlagati opravo posameznih preiskovalnih dejanj, ki pomeni zgolj nedoslednost v poimenovanju tožilskega akta) in tudi za vsa kazniva dejanja predlagal izvedbo dokazov, preiskovalni sodnik pa je pri izdaji sklepa o opravi preiskave ravnal po določbi 431. člena ZKP, po kateri se opravi preiskava le za kazniva dejanja v pristojnosti okrožnega sodišča, za kazniva dejanja v pristojnosti okrajnega sodišča pa se opravijo posamezna preiskovalna dejanja, ne da bi se o tem izdala posebna odločba. Tako se pokažejo pritožbena zatrjevanja, da se za kazniva dejanja iz pristojnosti okrajnega sodišča še ne vodi kazenski postopek oziroma državni tožilec naj ne bi podal ustrezne zahteve, za neutemeljena. Povedano drugače, za (nadaljevanje) zaslišanja po državnem tožilstvu predlaganih prič v zvezi s kaznivima dejanjema pod točko II/2 zahteve za preiskavo po strokovni sodelavki ni bilo prav nobenih nobenih zakonskih ovir.

9. Po obrazloženem pritožbeno sodišče ugotavlja, da gornji očitki skladno s kazensko procesno teorijo in uveljavljano sodno prakso ne morejo vzbuditi dvoma v nepristranskost preiskovalnega sodnika v smislu 6. točke prvega odstavka 39. člena ZKP. Ker kršitve, ki jih uveljavlja pritožnik, niso podane, je bilo potrebno pritožbo zagovornika obdolženega T.B. kot neutemeljeno zavrniti (tretji odstavek 402. člena ZKP).

1 Tako sklep Višjega sodišča v Mariboru V Kp 48713/2012 z dne 10. 1. 2019 2 Ko je izdan sklep o preiskavi, opravlja preiskovalni sodnik preiskovalna dejanja po predlogih strank ter tista dejanja, ki se mu zdijo potrebna za uspešno izvedbo postopka. 3 Strokovni sodelavci, ki opravljajo svoje delo na uradniških delovnih mestih kot višji pravosodni svetovalci ali pravosodni svetniki v posameznih zadevah izven glavne obravnave zaslišujejo stranke, priče in izvedence, opravljajo zahtevnejše priprave za glavne obravnave, poročajo na sejah senatov, izdelujejo osnutke sodnih odločb, pod vodstvom sodnika pa vodijo tudi glavne obravnave, opravljajo pa tudi drugo delo, vselej po odredbi in pod vodstvom sodnika. 4 Strokovni sodelavci sprejemajo na zapisnik vloge in izjave strank ter pod vodstvom sodnika opravljajo druge zadeve v skladu z zakonom.