Jedro

Neutemeljeno je pritožbeno sklicevanje, da se je zoper tožnika in njegovo ženo vodil en kazenski postopek, kar bi terjalo, da se zoper oba vodi tudi en sam pravdni postopek. Ali bo oba povzročitelja škode tožil z eno tožbo, ali pa vsakega posebej s svojo tožbo, je stvar odločitve oškodovanca. ZPP ne določa, da bi oškodovanec moral zoper več povzročiteljev škode vložiti eno tožbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo tožencu naložilo plačilo 8.400 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 10. 2019; višji tožbeni zahtevek je zavrnilo; odločilo je tudi, da mora toženec v korist proračuna plačati 926,13 EUR, tožnica pa 470,72 EUR pravdnih stroškov.

2.V tej pravdi tožnica uveljavlja odškodnino zaradi škode, ki jo je utrpela s strani toženca. Ta je bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja trgovanja z ljudmi po drugem v zvezi s prvim odstavkom 113. člena Kazenskega zakonika, med drugim tudi na škodo tožnice, na zaporno kazen. Tožnica se je javila na oglas, objavljen s strani toženca in njegove žene, ki sta iskala varuško v Sloveniji in ponujala plačilo 450 € mesečno. Julija 2016 je tožnica prišla v Ljubljano, toženec in žena sta ji odvzela potni list, potem pa sta jo 2 meseca in pol fizično in psihično maltretirala ter trpinčila, jo omejila v gibanju in jo na ta način postavila v položaj služabništva in jo izkoriščala.

3.Toženec v pravočasni pritožbi uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge iz prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku1 (v nadaljevanju: ZPP) ter predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve v ponovno sojenje sodišču prve stopnje.

Pritožba opozarja, da je bilo tožencu in njegovi ženi sojeno v enotnem kazenskem postopku, zato bi moralo sodišče tudi njuno odškodninsko odgovornost ugotavljati v istem (pravdnem) postopku. Le tako bi namreč lahko ugotovilo morebiten prispevek k povzročitvi nepremoženjske škode. Okrajno sodišče bi moralo obvestiti okrožno (ki vodi drug postopek) o teku te pravde. Ločeno izdana sodba je zato nezakonita, saj po naravi stvari ni bilo mogoče popolno ugotoviti dejanskega stanja.

Nadalje toženec meni, da je obrazložitev sama s seboj v nasprotju. V 7. točki obrazložitve sodišče prve stopnje po eni strani piše, da je bila tožencu očitana manjša kriminalna količina kot njegovi ženi, po drugi pa, da je kazensko sodišče poudarilo, da je bila vloga toženca pri vseh kaznivih dejanjih enaka. Je torej bila vloga toženca in njegove žene enaka ali različna? Toženec meni, da sodbe zato ni mogoče preizkusiti.

Sodišče je neupravičeno zavrnilo opravičilo toženca, ki se 8. 9. 2022 ni mogel udeležiti glavne obravnave in je neupravičeno zavrnilo predlog, da bi bil zaslišan na naslednjem naroku. Je oče treh otrok v nižjih razredih osnovne šole, 8. 9. se je ravno začela šola, govorilne ure in roditeljski sestanki pa so dopoldan in popoldan. Sodnik je odsotnost toženca štel za neupravičeno in ni dopustil, da bi se predložili dokazi o njegovi obveznostih v šoli. Če bi bil toženec v postopku zaslišan, bi bila lahko odločitev glede odgovornosti za škodo drugačna.

Pritožba zaključi, da zaradi vseh naštetih kršitev ni treba posebej izpodbijati posameznih postavk nepremoženjske škode. Vseeno pa iz previdnosti navaja, da je prisojena odškodnina previsoka.

4.Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Neutemeljeno je pritožbeno sklicevanje, da se je zoper tožnika in njegovo ženo vodil en kazenski postopek, kar bi terjalo, da se zoper oba vodi tudi en sam pravdni postopek. Ali bo oba povzročitelja škode tožil z eno tožbo, ali pa vsakega posebej s svojo tožbo, je stvar odločitve oškodovanca. ZPP ne določa, da bi oškodovanec moral zoper več povzročiteljev škode vložiti eno tožbo.

7.Neutemeljeno je tudi navajanje, da je sodba obremenjena z bistveno kršitvijo iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker naj bi bila obrazložitev sama s seboj v nasprotju. Vsekakor je bila tožniku in njegovi ženi (kot sostorilcema) očitana različna kriminalna količina, saj jima je bila izrečena tudi različna kazen. Bistveno je, da se želi toženec razbremeniti, da je on sodeloval le pri novačenju in logistiki prihoda tožnice v Ljubljano, ne pa tudi pri psihičnem in fizičnem maltretiranju tožnice, kar naj bi bila le stvar njegove žene. Glede tega je bilo ugotovljeno, da toženec ni bil udeležen le pri novačenju in logistiki, ampak tudi pri ostalih očitanih elementih kaznivega dejanja. Nikakor pa ni mišljeno, da je bila vloga toženca in njegove žene enaka - sicer bi tudi izrečena kazen ne bila tako različna. Po drugi strani je bil toženec obsojen za več kaznivih dejanj (na škodo več oseb), zato je zapis, da je bila njegova vloga enaka pri vseh kaznivih dejanjih, treba brati tudi v tem kontekstu.

8.Glede očitka, da sodišče toženca kljub opravičilu ni zaslišalo na naslednji glavni obravnavi, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da se toženec ni udeležil glavne obravnave, na kateri bi bil zaslišan, pri čemer je bil predhodno opozorjen na posledice neprihoda. Pooblaščenka je ob začetku obravnave 8. 9. 2022 toženca zgolj na kratko opravičila, da ima roditeljski sestanek, nikoli pa ni bilo predloženo opravičilo oz. dokazilo, da je bil tega dne ob 8.30 toženec res na roditeljskem sestanku. Tako dokazilo ni priloženo niti pritožbi. Kot je razvidno iz zapisnika glavne obravnave 8. 9. 2022, sodnik ni rekel, da ne dopusti, da se predloži dokazilo o roditeljskem sestanku. Če bi toženec opravičilo oz. dokazilo predložil, bi se sodišče moralo opredeliti do njega, vendar opravičila oz. dokazila o roditeljskem sestanku ni predložil. Tako se izkaže, da je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da je odsotnost toženca neupravičena. V zvezi s tem pritožbeno sodišče opozarja na določbo 286.b člena ZPP, ki določa, da mora stranka kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti. Ugotoviti je mogoče, da toženec na glavni obravnavi ni uveljavljal te procesne kršitve.

9.Iz naslova materialne in nematerialne škode je bilo tožnici priznano skupno 8.400 EUR: od tega iz naslova nepremoženjske škode 5.500 EUR,2 iz naslova premoženjske škode pa preostalih 2.900 EUR.3 Toženec v pritožbi v zvezi s tem navaja le, da je priznana odškodnina previsoka, svojih navedb pa ne konkretizira niti se ne sklicuje na kakršno koli sodno prakso, zato pritožbene navedbe ostajajo na ravni pavšalnosti. Po presoji pritožbenega sodišča priznana odškodnina ni previsoka in ne presega odškodnin, kot so bile priznane v primerljivih zadevah. Razloge za tako prisojeno odškodnino pa je sodišče prve stopnje tudi prepričljivo obrazložilo.

10.Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sodbo potrdilo (353. člena ZPP).

11.Zavrnitev pritožbe vsebuje tudi zavrnitev povrnitve pritožbenih stroškov. Toženec namreč ni uspela s pritožbo, zato sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena v zvezi s 165. členom ZPP).

-------------------------------

1

2

3

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 131, 186 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 14, 286b

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.