Jedro

Zgolj okoliščina, da je zakonita zastopnica mladoletnega toženca kot pripravnica zaposlena v pisarni odvetnika, ki ima sedež v Ajdovščini, ter pri stvarno in krajevno pristojnem Okrožnem sodišču v Novi Gorici zastopa stranke, toženčeva zakonita zastopnica pa je pri tem sodišču opravljala sodno pripravništvo, ne more predstavljati utemeljenega razloga za delegacijo pristojnosti.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnikovo tožbo za znižanje preživnine tožencu obravnava stvarno in krajevno pristojno Okrožno sodišče v Novi Gorici. Tožnik je Vrhovnemu sodišču predlagal, naj za odločanje določi drugo stvarno pristojno sodišče. Predlog je utemeljil s trditvami, da je oče toženčeve zakonite zastopnice odvetnik s sedežem pisarne v Ajdovščini, ki spada pod okrožje Okrožnega sodišča v Novi Gorici, toženčeva zakonita zastopnica pa je pri njem zaposlena kot odvetniška pripravnica, pri čemer oba vsakodnevno srečujeta z zaposlenimi in sodniki pristojnega sodišča ter sta z njimi najmanj v kolegialnih odnosih, kar pri tožniku vzbuja dvom v nepristranskost sodnikov Okrožnega sodišča v Novi Gorici. Ker je bila A. A. pri tem sodišču tudi sodniška pripravnica, bo ob odločanju na tem sodišču tudi pri širši javnosti vzbujen dvom v nepristranskost odločanja, še posebej, ker je Nova Gorica relativno majhen kraj, kjer se v lokalnem okolju sodniki in odvetniki med seboj poznajo. Sodnica, ki ji je bila zadeva dodeljena, ter v primeru njene izločitve tudi drugi sodniki, imajo najverjetneje že vnaprejšnje prepričanje o zadevi oziroma je iz njihovih vnaprejšnjih prepričanj, nagnjen, predsodkov ali interesov mogoče sklepati na pomanjkanje njihove dolžne intelektualne oporečnosti, hkrati pa je podana bojazen o pristranskem odnosu do strank v tem postopku. Pri presoji objektivne nepristranskosti opozarja na pomen vtisa, ki si ga ustvari stranka, in na pomen odločilnosti zahteve po objektivni nepristranskosti sodišča, ki se izraža zlasti v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča, kot nosilca sodne funkcije.

2. Toženčeva zakonita zastopnica je na predlog za delegacijo pristojnosti odgovorila. Prereka trditve, da bi s sodniki stvarno in krajevno pristojnega sodišča gojila kolegialne ali kakršnekoli odnose, ki bi presegali profesionalni odnos; enako velja za njenega očeta, pri katerem je zaposlena. Sedež njegove pisarne je od sedeža sodišča oddaljen 30 km, pisarna pa s sodiščem nikakor ne posluje vsakodnevno, kot trdi tožnik, pač pa le toliko, kolikor narekuje razpored glavnih obravnav. Sklicevanje na zadevo, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Ajdovščini, in v kateri je bilo predlogu za delegacijo pristojnosti ugodeno, z obravnavano zadevo ni primerljiva.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Po določbi 67. člena Zakona o pravdnem postopku lahko Vrhovno sodišče tudi na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to podani drugi tehtni razlogi. Glavni namen prenosa krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče je v skladu z načelom ekonomičnosti zagotoviti večjo smotrnost postopka. Drugi tehtni razlogi iz navedene zakonske norme pa obsegajo različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s sporom samim po sebi, temveč lahko nanj vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Take so tudi okoliščine, ki bi lahko objektivno ovirale nepristranskost sojenja ali pa bi pri udeležencih postopka in javnosti povzročile vtis o nepristranskosti odločanja.

5. Institut delegacije pristojnosti predstavlja izjemo od pravil o krajevni pristojnosti. Izjeme je treba razlagati restriktivno.

6. Po oceni Vrhovnega sodišča zgolj okoliščina, da je zakonita zastopnica mladoletnega toženca kot pripravnica zaposlena v pisarni odvetnika, ki ima sedež v Ajdovščini, ter pri stvarno in krajevno pristojnem Okrožnem sodišču v Novi Gorici zastopa stranke, toženčeva zakonita zastopnica pa je pri tem sodišču opravljala sodno pripravništvo, po presoji Vrhovnega sodišča ne more predstavljati utemeljenega razloga za delegacijo pristojnosti. Položaj v zadevi I R 59/2015, na katerega se sklicuje tožnik v predlogu za delegacijo, je pomembno drugačen: pravdna stranka je odvetniška pripravnica v odvetniški pisarni svojega očeta s sedežem v kraju stvarno in krajevno pristojnega sodišča, zaradi česar se s sodniki in sodnim osebjem pogosto srečuje tako na sodišču kot izven njega, pa je kljub temu Vrhovno sodišče štelo, da te okoliščine same po sebi niso tehten razlog za delegacijo pristojnosti navkljub temu, da sta sodišče in sedež odvetniške pisarne, v kateri je zaposlena toženka, v manjšem kraju, kjer se ljudje pogosteje srečujejo in med seboj bolj poznajo kot v večjih mestih. Iz sodne prakse Vrhovnega sodišča je razvidno, da predlogom za delegacijo zaradi varstva (videza) objektivne nepristranskosti sodišča ugodi le v primeru tesnejših vezi strank s sodiščem, kot se zatrjujejo v konkretnem primeru, na primer ko je stranka postopka sodnik ali uslužbenec stvarno in krajevno pristojnega sodišča in podobno.

7. Neutemeljen predlog je Vrhovno sodišče zavrnilo.