Jedro

Izvršilni naslov je izvršljiva odločba, ki vsebuje številko in datum ter potrdilo o izvršljivosti. Izvršilnega naslova v postopku prisilne izterjave ni dopustno izpodbijati.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS zavrnilo tožnikovo tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 15. 4. 2002, s katero je bila zavrnjena njegova pritožba zoper sklep o prisilni izterjavi denarne kazni za prekršek Davčne uprave RS, Davčnega urada L. z dne 22. 8. 2001. Z navedenim sklepom je prvostopni organ zoper tožnika uvedel prisilno izterjavo neporavnane denarne kazni in povprečnine po odločbi sodnika za prekrške G. z dne 20. 6. 2000, ter stroškov izterjave – vse iz osebnih prejemkov tožnika.

2. Sodišče v razlogih izpodbijane sodbe pritrjuje tako odločitvi kot razlogom tožene stranke. Na podlagi pravnomočne in izvršljive odločbe o prekršku in predloga sodnika za prekrške odločitev davčnega organa ni bila preuranjena, saj je imel davčni organ prve stopnje, glede na določbe 42. in 44. člena Zakona o davčnem postopku - ZDavP, pravno podlago za izdajo sklepa o prisilni izterjavi.

3. Tožnik vlaga revizijo (prej pritožbo) iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da mu je bilo z odločbo sodnika za prekrške naloženo plačilo denarne kazni in plačilo povprečnine, vendar meni, da je prisilna izterjava tega dolga preuranjena. Na Vrhovno sodišče RS je namreč podal zahtevo za sodno varstvo oziroma tožbo na razveljavitev odločbe Senata za prekrške RS in vložil predlog za obnovo postopka, pri čemer sta obe pravni sredstvi še v fazi reševanja. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji (prej pritožbi) ugodi in sodbo v celoti razveljavi.

4. Odgovor na revizijo (prej pritožbo) ni bil vložen.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1. Ta je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče v vseh že vloženih zadevah odloča po ZUS-1. V drugem odstavku 107. člena pa je določil, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoj za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. Te zadeve označi Vrhovno sodišče kot pritožbe po 107. členu ZUS-1 in jih rešuje pred vsemi drugimi zadevami. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba in so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo je v tem primeru prvostopna sodba postala pravnomočna s 1. 1. 2007, vložena pritožba pa se obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1. 7. Revizija je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). V 85. členu ZUS-1 je določeno, da se revizija lahko vloži zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 oziroma zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odstavek); revizije pa ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (2. odstavek). V 86. členu ZUS-1 je določeno, da Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava. V tem okviru je potekala tudi sodna presoja obravnavane revizije.

8. V obravnavani zadevi gre za prisilno izterjavo zoper tožnika, ki zapadle denarne kazni za prekršek in povprečnine po pravnomočni in izvršljivi odločbi sodnika za prekrške ni plačal v predpisanem roku. Za izterjavo omenjene odločbe je po 4. odstavku 256. členu Zakona o prekrških pristojen davčni organ. Prisilna izterjava je bila (glede na podatke upravnih spisov) pravilno uvedena z izdajo sklepa o prisilni izterjavi (42. člen ZDavP), ki vsebuje vse v 43. členu ZDavP predpisane sestavine, torej tudi izvršilni naslov z navedbo, kdaj je nastopila izvršljivost. Po četrtem odstavku 44. člena ZDavP je namreč izvršilni naslov odločba s potrdilom o izvršljivosti. Ker ni sporno, da je odločba, ki se v obravnavanem postopku izvršuje, pravnomočna in izvršljiva, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita ter pravilno utemeljena.

9. Odločba o prekršku, ki predstavlja izvršilni naslov, je postala pravnomočna dne 11. 4. 2001 in izvršljiva dne 26. 4. 2001. Na to ugotovitev organa za prekrške je davčni organ vezan. Na podlagi določbe 4. odstavka 44. člena ZDavP predstavlja za davčni organ ta odločba izvršilni naslov za uvedbo prisilne izterjave. Ugovor revidenta, da je prisilna izterjava preuranjena, saj je na Vrhovno sodišče RS podal zahtevo za sodno varstvo oziroma tožbo na razveljavitev odločbe Senata za prekrške RS ter vložil tudi predlog za obnovo postopka, je ob nespornem dejstvu, da je odločba o prekršku pravnomočna in izvršljiva, neutemeljen. Zatrjevani sicer zgolj pavšalni in neizkazani ugovori namreč izpodbijajo pravnomočnost oziroma izvršljivost odločbe sodnika za prekrške. Omenjeni ugovori v postopku prisilne izterjave niso pravno relevantni. Revident bi jih lahko uveljavljal le v postopku za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti odločbe sodnika za prekrške, kar pa je samostojen drug postopek.

10. Glede na navedeno je revizijsko sodišče na podlagi 92. člena ZUS-1 revizijo zavrnilo kot neutemeljeno, saj je presodilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, in ne razlogi, na katere revizijsko sodišče pazi po uradni dolžnosti.