Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sodba I Cp 2950/2010

ECLI:SI:VSLJ:2010:I.CP.2950.2010 Civilni oddelek

priposestvovanje služnosti konfesorna tožba dokazna ocena odmera pravdnih stroškov
Višje sodišče v Ljubljani
24. november 2010

Povzetek

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev služnostne pravice in prepoved posegov vanjo. Pritožba je bila delno utemeljena, saj je sodišče spremenilo znesek odmerjenih stroškov, vendar je v preostalem delu pritožbo zavrnilo. Sodišče je ugotovilo, da za priposestvovanje služnosti ne zadošča občasna uporaba poti, ter da so bili dokazi o obstoju služnostne poti ustrezno ocenjeni.
  • Priposestvovanje služnostiAli je za priposestvovanje služnosti dovolj, da se pot uporablja zgolj občasno?
  • Ugotovitev obstoja služnostne potiAli je bila sporna služnostna pot ustrezno ugotovljena na podlagi dokazov in izpovedb prič?
  • Odmera pravdnih stroškovAli je sodišče pravilno odmerilo stroške pravdnega postopka?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Za priposestvovanje služnosti ne zadošča, da se pot uporablja zgolj občasno.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v II. delu izreka spremeni tako, da se znesek „1.730,16 EUR“ zamenja z zneskom „1.677,92 EUR“.

V preostalem se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pritožnik sam nosi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

(1) Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo tožbeni zahtevek za ugotovitev služnostne pravice in prepoved posegov vanjo v celoti zavrnilo ter tožeči stranki naložilo plačilo stroškov pravdnega postopka v višini 1.730,16 EUR.

(2) Zoper prvostopenjsko sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pritožuje tožeča stranka ter v bistvenem navaja, da je za dostop do gospodujočih nepremičnin primerna le sporna služnostna pot, o čemer bi se lahko sodišče prepričalo na ogledu. Da druge poti ni, je razvidno tudi iz razgibanosti terena, ki tožniku onemogoča, da bi do svojih nepremičnin dostopal s kmetijsko mehanizacijo. Dodaja, da sodba temelji na neresničnih trditvah prič, na pristranskost sodišča pa kaže dejstvo, da je na ogledu ponovno zaslišalo vse priče razen M. O., ki je v celoti potrdila tožnikove trditve. Meni, da je sodišče storilo absolutno bistveno kršitev postopka, saj se razlogi sodbe razlikujejo od vsebine skice, ki jo je na ogledu izdelalo sodišče. Izpostavlja tudi, da je bilo na kraju ogleda ugotovljeno, da so glede sporne služnostne poti v naravi vidne kolesnice. Sodišče je zato v sodbi napačno navedlo, da so kolesnice komaj vidne, pojasnilo pa tudi ni, koliko voženj bi bilo dovolj za obstoj služnostne poti. Ob tem bi sodišče moralo upoštevati, da se kmetje na njive s kmetijsko mehanizacijo zapeljejo le takrat, ko je to potrebno za potrebe obdelovanja, in sicer nekajkrat letno. Dodaja, da so bili napačno odmerjeni tudi stroški postopka, in sicer je sodišče priznalo točke za 3. pripravljalni spis, ki jih tožena stranka sploh ni zahtevala ter za obravnavo z dne 21. 04. 2010, ki sploh ni bila izvedena.

(3) Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

(4) Pritožba je delno utemeljena.

(5) Sodišče prve stopnje je materialnopravno presojo pravilno oprlo na določila Stvarnopravnega zakonika (Ur. l. RS št. 87/02, v nadaljevanju SPZ), ki v 213. členu stvarno služnost opredeljuje kot pravico lastnika nepremičnine (gospodujoča stvar), izvrševati za njene potrebe določena dejanja na tuji nepremičnini (služeča stvar). Glede na trditve tožnika po spremenjeni tožbi, da je stvarna služnost nastala na podlagi priposestvovanja, je sodišče nadalje pravilno ugotavljalo, ali zatrjevana stvarna služnost hoje in vožnje s kmetijsko mehanizacijo po služečem zemljišču, v lasti toženca, sploh obstoji. Ob tem je dokazno presojo pravilno oprlo na dejstva, ugotovljena na ogledu ter na izpovedbe prič. Ob tem niti ni pomembno, ali je bila pot vidna ali komaj vidna, saj je sodišče ugotovilo, da pot, vidna v naravi, ne more ustrezati trditvam tožnika, da se je po tej poti izvrševalo večje število voženj, ki naj bi trajale več kot dvajset let. Za priposestvovanje služnosti namreč ne zadošča, da se pot uporablja zgolj občasno, na kar se v pritožbi sklicuje tožnik. Sodišče je nadalje tudi ugotovilo, da na služečem zemljišču, ki v naravi predstavlja njivo, kolesnice niso vidne ter nato pravilno zaključilo, da se čez toženčevo parcelo ni vozilo. Da se zatrjevana služnost poti ni izvajala, sta nenazadnje potrdili tudi priči O. M. in A. V., ki sta skladno pojasnili, da je dostop do tožnikovega zemljišča potekal drugje, in sicer po kolovozni poti, ki je nesporno vidna v naravi in ki jo je sodišče po opravljenem ogledu tudi vrisalo v skico. Smiselno enako so po ugotovitvah sodišča izpovedale tudi priče Z. in A. M. ter R. G. V pritožbi uveljavljani razlog absolutno bistvene kršitve postopka po 15. točki 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) tako ni podan. Sodišče je tudi v zadostni meri pojasnilo, zakaj izpovedbi priče M. O. ni sledilo. Njena izpovedba je bila namreč povsem drugačna od izpovedb ostalih prič, ujemala pa se ni niti s stanjem zemljišča tožene stranke, ki si ga je sodišče ogledalo v naravi. Glede na navedeno je sodišče pravilno sklenilo, da priče ne bo zasliševalo še enkrat na ogledu, saj je bilo dejansko stanje moč ugotoviti že na podlagi ostalih dokazov (8. člen ZPP).

(6) Glede pravdnih stroškov pritožba delno pravilno opozarja, da je sodišče pri odmeri stroškov zmotno upoštevalo 150 točk za izdelavo tretje pripravljalne vloge tožene stranke. Iz stroškovnika je namreč razvidno, da tožena stranka tovrstnih stroškov ni uveljavljala, zato bi skupni odmerjeni stroški, ki jih je toženi dolžna plačati tožeča stranka, morali namesto 1.730,16 EUR znašati 1.677,92 EUR (2.675 točk oziroma 1.227,82 EUR povečano za 143,04 EUR iz naslova kilometrin, kar skupaj z 2% materialnimi stroški in 20 % DDV nanese 1.677,92 EUR). Ker je odločitev sodišča v tem delu materialnopravno napačna, je bilo potrebno sodbo delno spremeniti. Pritožbeno sodišče je zato v tem delu odločilo, kot je razvidno iz 1. točke izreka sodbe (5. odst. 358. čl. ZPP). Pravilna pa je odločitev sodišča glede priznanja stroškov za kilometrino in trajanje obravnave z dne 21. 04. 2010, saj je bila ta opravljena, o čemer priča zapisnik na list. št. 90 do 101. Pritožba je zato v tem delu neutemeljena.

(7) Ker drugi uveljavljeni pritožbeni razlogi niso bili podani, prav tako pa tudi ne razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo v preostalem delu zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

(8) Izrek o pritožbenih stroških temelji na določbi 3. odstavka 154. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 165. člena.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia