Jedro

Izvedenec je dopustil možnost, da bi poškodbe na vozilu lahko nastale v primeru trčenja počasi vozečega vozila izven vozišča v trd predmet (npr. nizka škarpa, višji robnik, stojalo za kolesa, ležeče drevesno deblo), vendar pa ob ugotovitvah prvega sodišča, da je do škodnega dogodka prišlo na avtocesti, kjer hitrosti vozil niso počasne (z večjo hitrostjo, a še dovoljeno in primerno danim razmeram, je tedaj vozil tudi voznik tožničinega vozila), in na njej ni bilo ovir oziroma prej navedenih predmetov, avtocesta pa tudi ni imela obcestne ograje, ki bi preprečevala živalim dostop na cestišče, ni dvoma, da v tistih okoliščinah ni moglo priti do poškodb na vozilu na način, kot ga zatrjuje toženka, ampak so nastale zaradi trka vozila z živaljo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvo sodišče je razsodilo, da je toženka dolžna plačati tožnici 2.714,08 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 1. 2016 do plačila (I. točka izreka) in ji povrniti pravdne stroške v znesku 2.219,83 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje toženka, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni sodbo tako, da zavrne tožbeni zahtevek, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v novo sojenje. Navaja, da sodišče ni izvedlo dokaza z dopolnitvijo izvedenskega mnenja. Tako bi izvedenec odgovoril na vprašanje, ali bi domnevno trčenje vozila z živaljo pustilo sledi dlak na poškodovanih delih. Sodišče je to obrazložilo z ugotovitvijo, da je izvedenec že odgovoril na to vprašanje, kar pa ne drži. Izvedenec ni odgovoril na vprašanje, ali bi na delih vozila, ki so na fotografijah v spisu, bile vidne dlake. Izpovedbe zaslišanih prič je potrebno bolj kritično presojati. To velja tudi za izpovedbo kleparja. Ta je izpovedal, da so bile na vozilu vidne dlake, o krvi pa se ni mogel izreči. Glede na takšno izpoved je mogoče zaključiti kvečjemu to, da mu je nekdo pred zaslišanjem naročil, kaj mora povedati, o drugem pa govora ni bilo, zato se tega tudi ne spomni. Toženka dvomi, da se katerikoli klepar za eno leto nazaj lahko spomni kaj o vozilu. Sodišče je pristransko zaključilo, da ne gre verjeti dopisu T., da o policiji ni bilo govora, po drugi strani pa je nekritično verjelo zaslišanim pričam. Voznika je ves čas skrbelo, ali je po škodnem dogodku potrebno poklicati policijo, ker naj bi s številnimi klici poizvedoval pri asistenci, po drugi strani pa bi lahko takšno zagato enostavno rešil z dejanskim klicem na policijo. Zato je zlahka mogoče zaključiti, da je bil v ozadju drug razlog, zaradi katerega voznik ni klical policije. Toženkino prerekanje tožbenega zahtevka zaradi izpodbijanja domneve alkoholiziranosti ali pa tega, da do nesreče ni prišlo zaradi stika z divjadjo, je zato utemeljeno. Neutemeljen je tudi razlog, da voznik ne bi klical asistence, če bi imel namen karkoli prikrivati glede prometne nesreče. Voznik je namreč potreboval vlečno službo. Sodišče se je pristransko opredelilo do neujemanja izpovedb glede usihanja moči motorja. Glede na pomanjkanje materialnih dokazov, izostanek klicanja policije in tožničino dokazno breme bi moralo sodišče ugotoviti, da je prišlo do trčenja počasi vozečega vozila izven vozišča v tog, trd predmet, kar je upošteval tudi izvedenec. Protispisna je ugotovitev, da toženka ni prerekala dejstev, da je do škodnega dogodka prišlo na avtocesti. Toženka je ugovarjala nastanku škodnega dogodka na zatrjevan način in trdila, da je očitno prišlo do trčenja vozila ob togo in ostro oviro. Konkretnejša trditvena podlaga se od toženke ne more zahtevati. Sodbe ni mogoče utemeljiti s tem, da toženka ni prerekala dejstva, da do škode ni prišlo na avtocesti. Trditev, da do škode ni prišlo na zatrjevan način, je zadostno prerekanje tožbenih trditev tudi glede kraja nastanka škode.

3. Tožnica ni odgovorila na vročeno pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je ugotovilo, da je do vtoževane škode prišlo na avtocesti zaradi trčenja med tožničinim vozilom in živaljo. Dokazna ocena prvega sodišča o tem je izčrpna, skladna in prepričljiva ter izdelana v skladu z 8. členom ZPP. V izogib ponavljanju se pritožbeno sodišče v celoti sklicuje na razloge izpodbijane sodbe. Pravilna je ugotovitev prvega sodišča, da toženka ni prerekala trditve, da je do škodnega dogodka prišlo na avtocesti. Toženka je glede tožničinega zatrjevanega načina nastanka zavarovalnega primera ugovarjala le, da ni mogoče, da bi takšne poškodbe na vozilu nastale zaradi trčenja z živaljo. Tega ni uspela dokazati. Prvo sodišče je imelo za takšen zaključek vso oporo v izvedenih dokazih. Poleg skladnih izpovedb voznika in sopotnikov je avtoklepar - avtoličar D. G., ki je izvršil popravilo vozila, potrdil prisotnost dlak na poškodovanih delih vozila, takšna možnost nastanka škodnega dogodka pa je potrdil tudi sodni izvedenec (nastanek teh poškodb ob povoženju nižje živali pri hitri vožnji vozila po cesti).

6. Toženka je še trdila, da naj bi poškodbe vozila nastale ob trku vozila ob togo in ostro oviro, vendar tudi te trditve ni dokazala. Izvedenec je sicer dopustil možnost, da bi te poškodbe na vozilu lahko nastale v primeru trčenja počasi vozečega vozila izven vozišča v trd predmet (npr. nizka škarpa, višji robnik, stojalo za kolesa, ležeče drevesno deblo), vendar pa ob ugotovitvah prvega sodišča, da je do škodnega dogodka prišlo na avtocesti, kjer hitrosti vozil niso počasne (z večjo hitrostjo, a še dovoljeno in primerno danim razmeram, je tedaj vozil tudi voznik tožničinega vozila), in na njej ni bilo ovir oziroma prej navedenih predmetov, avtocesta pa tudi ni imela obcestne ograje, ki bi preprečevala živalim dostop na cestišče, ni dvoma, da v tistih okoliščinah ni moglo priti do poškodb na vozilu na način, kot ga zatrjuje toženka, ampak so nastale zaradi trka vozila z živaljo.

7. Dopolnitev izvedenskega mnenja ni bila potrebna. Izvedenec je na strani 13 svojega mnenja pojasnil tudi to (poleg tega, kar toženka omenja v pritožbi), da pri povoženju živali na izpovedan in možen način ne bi bilo nujno, da bi bile vidne dlake na poškodovanih delih ventilatorja, kondenzerja in hladilnika, ker je do trčenja v žival prišlo z oblogo odbijača, preko katere se je trčni sunek prenesel na poškodovane dele hladilnih sistemov. Prvo sodišče je utemeljeno sledilo izpovedbi priče D. G., saj se je skladala z izpovedbami ostalih prič, da je do poškodb na vozilu prišlo zaradi trka z živaljo. Prvo sodišče je logično in življenjsko pojasnilo, zakaj nasprotovanje med voznikovo izpovedjo in mnenjem izvedenca glede usihanja moči motorja vozila ne more vplivati na oceno o prepričljivosti izpovedb voznika in sopotnikov, s čimer se pritožbeno sodišče strinja, pri čemer ta okoliščina ne more imeti odločilnega pomena za ugotovitev, kako je prišlo do poškodb na vozilu.

8. Prvo sodišče je med drugim tudi ugotovilo (11. točka obrazložitve), da tudi, če bi bil voznik tedaj pod vplivom alkohola ali drugih psihoaktivnih snovi, takšno njegovo stanje ne bi bilo vzrok nastalega škodnega dogodka, zaradi česar je toženka dolžna tožnici povrniti škodo na podlagi 1. točke drugega odstavka 8. člena Splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilskega kaska. Te ugotovitve pritožba ne izpodbija. Ker je bil tožbeni zahtevek utemeljen tudi na tej podlagi, se pritožbenemu sodišču ni bilo treba ukvarjati s presojo pritožbenih trditev, ki se nanašajo na zatrjevano voznikovo izmikanje preiskavi alkoholiziranosti in s tem izključitev zavarovalnega kritja (4. alineja 4. točke prvega odstavka 8. člena navedenih splošnih pogojev). Ne glede na to pritožbeno sodišče dodaja, da kot pravilne sprejema tudi razloge izpodbijane sodbe, ki se nanašajo na ugotovitev, da voznik ni bil alkoholiziran ter da se po škodnem dogodku ni izmikal preiskavi svoje alkoholiziranosti.

9. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP). Toženka krije svoje stroške pritožbenega postopka, odločitev o tem pa je zajeta v zavrnitvi pritožbe (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP).