Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
5. 4. 2004
SKLEP
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. in B. B. iz Z., ki ju zastopa B. B., odvetnik v V., na seji senata dne 23. marca 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)
sklenilo:
Ustavna pritožba A. A. in B. B. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. U 2165/03 z dne 14. 1. 2004 v zvezi s sklepom Upravnega sodišča št. U 2165/03 z dne 17. 12. 2003 se ne sprejme.
1.Vrhovno sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo pritožbo in potrdilo sklep Upravnega sodišča, s katerim je bila zavrnjena zahteva ustavnih pritožnikov za izdajo začasne odredbe po drugem odstavku 69. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in nasl. - v nadaljevanju ZUS). Z navedeno zahtevo sta pritožnika zahtevala začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje. Začasna odredba je bila predlagana v upravnem sporu, v katerem ustavna pritožnika kot tožeči stranki zahtevata odpravo Sklepa Občinskega sveta Občine Brezovica o izvzemu parc. št. 3533/4 pot v izmeri 542 m2 k.o. Brezovica iz javnega dobra.
2.Pritožnika navajata, da jima je bila z izpodbijanima sklepoma kršena pravica do sodnega varstva, ker sodišči nista meritorno odločili o začasni odredbi. Pravica do sodnega varstva naj bi zagotavljala pravico do meritorne odločitve, izpodbijani sklep Vrhovnega sodišča pa naj bi bil po svoji naravi le procesna odločitev. S predlagano začasno odredbo naj bi pritožnika preprečila ukinitev javnega dobra. Sodišče naj bi izdalo začasno odredbo po uradni dolžnosti, saj naj bi bila pravna podlaga v 1. členu v zvezi z 62. členom ZUS. Izpodbijani sklep Vrhovnega sodišča pa naj bi kršil tudi ustavno načelo prepovedi poseganja v pridobljene pravice. Ustavnemu sodišču predlagata, naj izpodbijani sklep razveljavi ter vrne zadevo Vrhovnemu sodišču v ponovno odločanje.
3.Ustavno sodišče v postopku ustavne pritožbe ne presoja materialnopravne ali procesnopravne pravilnosti izpodbijanih sodnih odločb in tudi ne dokazne ocene sodišč. Ustavno sodišče namreč ni instanca rednim sodiščem, temveč v skladu s 50. členom ZUstS izpodbijane odločitve preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Z navedbami, s katerimi pritožnika utemeljujeta ustavno pritožbo, smiselno zatrjujeta kršitev človekovih pravic iz 22. in 23. člena Ustave, vendar jih z ničimer ne izkažeta.
4.Z zavrnitvijo začasne odredbe bi bili pritožnikoma navedeni pravici lahko kršeni, če bi sodišči v postopku odločanja o začasni odredbi storili kakšno procesno kršitev, ki bi pomenila poseg v človekove pravice, ali pa bi bile arbitrarno (v nasprotju s kakšno človekovo pravico) uporabljene zakonske določbe o pogojih za izdajo začasne odredbe. Za tak primer pa ne gre.
Vrhovno sodišče je obrazložilo, da v obravnavanem primeru ne pride v poštev izdaja začasne odredbe po prvem odstavku 69. člena ZUS, ker ni bila izpolnjena procesna predpostavka po 30. členu ZUS. Pritožnikoma je bilo tudi pojasnjeno, kdaj lahko sodišče izda začasno odredbo po uradni dolžnosti (v primerih iz tretjega odstavka 1. člena ZUS). Poleg tega jima je sodišče prepričljivo, logično in razumno obrazložilo, zakaj pritožnika nista uspela z izdajo začasne odredbe za začasno ureditev spornega razmerja.
Kolikor pa pritožnika zatrjujeta, da sta po vsebini uveljavljala začasno ureditev po drugem odstavku 69. člena ZUS, pa sta jima sodišči obrazložili, da nista o zahtevku meritorno odločili, ker zahtevka nista določno postavila. Zgolj okoliščina, da pritožnika v sodnem postopku s predlogom za začasno odredbo nista uspela, pa sama po sebi še ne pomeni kršitve pravic iz 22. in 23. člena Ustave.
5.Zatrjevanja pritožnikov, da je bilo z izpodbijanim sklepom Vrhovnega sodišča kršeno načelo prepovedi poseganja v pridobljene pravice (2. člen Ustave), v okviru postopka z ustavno pritožbo ni mogoče ocenjevati. V postopku z ustavno pritožbo Ustavno sodišče presoja le morebitne kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Navedena določba pa ne vsebuje posamičnih človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
6.Ker z izpodbijanima sklepoma očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, kot jih zatrjujeta pritožnika, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.
7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 - popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.
Predsednica senata
Milojka Modrijan