Jedro

Stranki lahko očitamo zlorabo procesnih pravic le, če se zaveda protipravnosti svojega procesnega ravnanja, pa kljub temu tako ravna (hoté ali vsaj s privolitvijo v posledice tega ravnanja). Eden od primerov zlorabe procesnih pravic je tudi njeno izkoriščanje zaradi zavlačevanja in oteževanja postopka. Predlagatelju je bilo torej tedaj naznanjeno, da njegovo procesno ravnanje ni v skladu z namenom instituta delegacije pristojnosti. Konstantno vlaganje predlogov za delegacijo pristojnosti postopek nedvomno otežuje in zavlačuje.

Izrek

Predlog se zavrne.

Stranski intervenient se kaznuje z 200,00 (dvesto) EUR denarne kazni. Kazen mora v 15 dneh od prejema tega sklepa plačati na račun št. 01100-6370421392, sklic 00 190-2012.

Obrazložitev

1. Stranski intervenient v pravdnem postopku, ki je v teku pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti, že četrtič vlaga predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za odločanje v tej zadevi. Sklicuje se na generalno pristranost sodišč v Murski Soboti in Lendavi v korist tožeče stranke. Pri tem se sklicuje na posamezne določbe Ustave RS in obrazlaga neutemeljen in protiustaven privilegiran položaj pripadnikov madžarske manjšine. Sodišča v Murski Soboti in Lendavi delujejo v okolju, ki je prežeto z dobrikanjem in dodeljevanjem privilegijev madžarski manjšini. Predlaga, da si Vrhovno sodišče samo pribavi dodatna dokazila po lastni presoji, iz katerih bo razvidno, da so navedbe predlagatelja utemeljene. Sodišču, ki vodi postopek, predlagatelj očita, da nudi sodno varstvo oderuštvu, postopka ne vodi med pravimi strankami in da dopušča prikrito zastopanje tožeče stranke po državnem pravobranilstvu na stroške države. V predlogu graja tudi nekorektno postavljanje vprašanj obdolžencem v kazenskem postopku pred Okrajnim sodiščem v Lendavi; nelogično zavrnitev predloga za opravo posameznih preiskovalnih dejanj po zahtevi predlagatelja; založitev treh, s konkretno pravdo povezanih spisov predlagatelja. V vlogi predlaga tudi izločitev sodečega sodnika po 70. členu Zakona o pravdnem postopku, o čemer še ni odločeno.

2. Predlog ni utemeljen.

3. Vrhovno sodišče ugotavlja, da pogoji za delegacijo pristojnosti iz 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) niso podani. Eden temeljnih postulatov za delovanje sodišča - to je njegova nepristranost, na podlagi okoliščin, ki jih navaja predlagatelj, ni ogrožen. Del okoliščin, s katerimi predlagatelj utemeljuje svoj predlog, se nanaša na opisovanje njegovega pogleda družbenopolitičnega življenja v Prekmurju in na opisovanje problemov sobivanja z madžarsko manjšino. Opisane okoliščine konkretno ne izkazujejo nedovoljenega vpliva pripadnikov madžarske manjšine, katerih predstavniki se združujejo v tožeči stranki, na delovanje sodišča. Konkretni očitki, ki jih predlagatelj naslavlja na sodišče, ki vodi postopek, ne morejo utemeljevati predloga za delegacijo pristojnosti, pač pa jih bo predlagatelj lahko uveljavljal v postopku s pravnimi sredstvi (rednimi in izrednimi, če bodo izpolnjeni pogoji) zoper vsebinsko, meritorno odločitev, ki jo bo sprejelo sodišče. Glavni očitek, ki ga predlagatelj naslavlja na sodišče, češ da ne uvidi, kdo so prave stranke v postopku in vprašanja aktivne legitimacije tožeče stranke po tožbi, pa se ne more razčistiti v vsebinskem pogledu ravno zaradi procesnih ravnanj predlagatelja, ki že od 22. 6. 2011, ko je vložil prvi predlog za delegacijo pristojnosti, dejansko blokira meritorno odločanje sodišča. Vrhovno sodišče je zato predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča iz drugih tehtnih razlogov kot neutemeljen zavrnilo.

4. Po določbi 11. člena ZPP si mora sodišče prizadevati, da se opravi postopek brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški, in onemogočiti vsako zlorabo pravic, ki jih imajo stranke v postopku. Če stranke, intervenienti, njihovi zakoniti zastopniki in pooblaščenci z namenom škodovati drugemu ali s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem, zlorabljajo pravice, ki jih imajo po tem zakonu, jim sodišče lahko izreče denarno kazen ali druge ukrepe, določene s tem zakonom. Sodišče lahko ob zlorabi pravic izreče denarno kazen do 1.300 EUR. Sodišče izreče denarno kazen s sklepom. V sklepu določi rok, v katerem je treba kazen plačati, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od treh mesecev.

5. Pri zlorabi pravice gre, med drugim, za uporabo pravice, ki je v nasprotju z njenim namenom. Stranki lahko očitamo zlorabo procesnih pravic le, če se zaveda protipravnosti svojega procesnega ravnanja, pa kljub temu tako ravna (hoté ali vsaj s privolitvijo v posledice tega ravnanja).(1) Eden od primerov zlorabe procesnih pravic je tudi njeno izkoriščanje zaradi zavlačevanja in oteževanja postopka. S sklepom Vrhovnega sodišča I R 34/2012, s katerim je bilo odločeno o tretjem predlogu stranskega intervenienta za delegacijo prisojnosti, je bil slednji opozorjen, da bo sodišče ob morebitnih nadaljnjih ravnanjih stranskega intervenienta, ki iz ponavljajočih se razlogov vlaga neutemeljene predloge za delegacijo pristojnosti, ukrepalo po 11. členu ZPP. Predlagatelju je bilo torej tedaj naznanjeno, da njegovo procesno ravnanje ni v skladu z namenom instituta delegacije pristojnosti. Konstantno vlaganje predlogov za delegacijo pristojnosti postopek nedvomno otežuje in zavlačuje. Zato je primarna sankcija za zlorabo procesne pravice, da sodišče takega dejanja, ki je protipravno in zato nično, ne upošteva. Seveda je pri tem potrebno z vso skrbnostjo presoditi, ali ponovno vloženo sredstvo ali predlog ne uveljavlja česa, na kar še ni bilo odgovorjeno, torej kakšne nove pravno in razumsko pomembne okoliščine. Ker pa tak preventivni ukrep marsikdaj ni učinkovit, zakon sodišču daje možnost izrekanja represivnih ukrepov, ki so namenjeni discipliniranju stranke z namenom, da jo odvrnejo od kopičenja neutemeljenih predlogov. Gre za skrajno sredstvo vzpostavitve nujne procesne discipline. Sodišče mora namreč pri vodenju postopka paziti tudi na uresničevanje pravice obeh pravdnih strank do učinkovitega sodnega varstva in jo v razumnem roku tudi zagotavljati. Pri tem pa uresničevanje te pravice ni odvisno le od sodnika in procesnih metod, ki jih bo uporabil, in od zahtevnosti obravnavane zadeve, pač pa tudi od kooperativnosti in korektnosti strank.

6. Ob upoštevanju okoliščin konkretne pravde, zlasti glede na presojo posledic ravnanja predlagatelja na tek postopka, je Vrhovno sodišče odločilo, da primerna kazen zaradi zlorabe procesne pravice znaša 200,00 EUR.

Op. št. (1): J. Zobec, Komentar ZPP, I. knjiga, GV založba, 2005, str. 102 in dalje J. Zobec, Zloraba procesnih pravic, Podjetje in delo, 6-7/2009 M. Pavčnik, Obligacijski zakonik s komentarjem, GV založba, 2003, str. 104 in dalje M. Pavčnik, Teorija prava, GV Založba, 2007, str. 208 sklep USRS Up-500/12-9 sklep USRS U-I-53/08-10 sklep VSRS VIII R 8/2001