Jedro

Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali je pravilna presoja pritožbenega sodišča, da se preživninska obveznost obeh staršev oziroma toženca zniža za višino (dela) prejete denarne socialne pomoči.

Izrek

Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali je pravilna presoja pritožbenega sodišča, da se preživninska obveznost obeh staršev oziroma toženca zniža za višino (dela) prejete denarne socialne pomoči.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je preživnino, določeno z dogovorom o preživnini, št. ... z dne 15. 10. 1997, sklenjenim na Centru za socialno delo P., na takratnih 15.000,00 SIT in nazadnje valoriziranem na podlagi obvestil Centra za socialno delo P., št. ... z dne 31. 3. 2013, na 131,65 EUR mesečno od 17. 6. 2015 dalje, zvišalo tako, da je toženec dolžan tožniku od 17. 6. 2015 dalje plačevati preživnino v znesku 210,00 EUR mesečno, dokler bodo za to obstajali zakonski pogoji z ustreznimi modalitetami plačevanja, sicer je tožbeni zahtevek zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi obeh pravdnih strank zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Tožnik je vložil predlog za dopustitev revizije zoper drugostopenjsko sodbo in predlagal njeno dopustitev glede pravnih vprašanj: - ali je pravilna presoja pritožbenega sodišča, da se preživninska obveznost obeh staršev oziroma toženca zniža za višino prejete denarne socialne pomoči; - ali je pravilna presoja pritožbenega sodišča, da se pri presoji višine preživninske obveznosti kot pridobitna zmožnost zavezanca (očeta) ne upošteva okoliščina, da je zavezanec sam podal odpoved pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za nedoločen čas; - ali je pravilna presoja pritožbenega sodišča, da se pri presoji višine preživninske obveznosti kot pridobitna zmožnost zavezanca (očeta) ne upoštevajo vsi prihodki vključno z dnevnicami, ki jih zavezanec prejema?

4. Pomembnost postavljenih pravnih vprašanj utemeljuje z odsotnostjo sodne prakse Vrhovnega sodišča in odstopom od sodne prakse višjih sodišč.(1)

5. V zvezi s prvim vprašanjem meni, da je materialnopravno zmotno stališče, da se v dohodek preživninskega upravičenca všteva socialna pomoč, ki jo prejema mati tožnika. Sodišče bi moralo socialno pomoč, ki jo je prejemala mati, upoštevati kot denarno pomoč države njej glede preživninske obveznosti do tožnika, ne pa kot dohodek preživninskega upravičenca.

6. V zvezi z drugim vprašanjem navaja, da je toženec med postopkom odpovedal pogodbo o zaposlitvi. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da je bil zaradi zdravstvenih težav do tega upravičen, ni pa upoštevalo, da bi bil sposoben plačevati zvišano preživnino, če izostanka dohodka ne bi povzročil sam. Dohodek bi lahko ohranil kljub zdravstvenim težavam, če bi bil v bolniškem staležu. 7. V zvezi s tretjim vprašanjem bi moralo sodišče pri presoji dohodkov toženca upoštevati vse dohodke, tudi dnevnice, saj toženec ne porabi celotne dnevnice. Če ima pokrite stroške bivanja v tujini, mu ostane celotna plača, kar pomeni večji razpoložljivi dohodek.

8. Predlog je delno utemeljen.

9. Vrhovno sodišče je ocenilo, da je glede v izreku opredeljenega pravnega vprašanja izpolnjen pogoj za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, zato je revizijo na podlagi tretjega odstavka 367.c člena ZPP dopustilo.

Op. št. (1): Sklicuje se na odločbi Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 104/2014 z dne 15. 1. 2014 in Višjega sodišča v Mariboru III Cp 1559/2009 z dne 14. 10. 2009.