Jedro

Ker je tožena stranka opravila oceno verjetnosti uspeha postopka na podlagi opravljenih poizvedb, tožnik pa te presoje ni izpodbijal s konkretnimi dokazi, s pritožbo ne more uspeti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, opr. št. U 939/2004-10 z dne 2.6.2004.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo (1. točka izreka) je upravno sodišče kot sodišče prve stopnje na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožbo tožnika proti odločbi tožene stranke z dne 26.4.2004, s sklepom (2. točka izreka) pa je tožnika oprostilo plačila sodnih taks. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za brezplačno pravno pomoč v postopku zoper ... banko d.d. zaradi njenega posega na denarna sredstva, ki jih je imel tožnik pri navedeni banki na računu. Tožena stranka je v obrazložitvi svoje odločitve navedla, da je potrebno pri odločitvi upoštevati tudi utemeljenost prošnje z vidika pogojev, določenih v 24. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP). Tožnik je navajal, da je banka v nasprotju z zakonom dovolila izvršbo na njegova denarna sredstva iz naslova denarne socialne pomoči. Tožena stranka je navajala, da Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) določa prejemke iz naslova denarne socialne pomoči po zakonu, ki ureja socialno varstvo, kot enega izmed prejemkov, ki so izvzeti iz izvršbe (3. točka 1. odstavka 101. člena ZIZ). Toda 137. člen ZIZ določa izjemo. Ta omogoča poseg na izvzete prejemke, če so bili ti nakazani v predhodnih mesecih in so še na računu. S poizvedbami pri ... banki d.d. je tožena stranka ugotovila, da je podlaga izvršbe odločba Carinskega urada S. z dne 30.7.2003, in da je bila izterjava opravljena iz zneskov, nakazanih v predhodnih mesecih. Ravnanje banke je bilo zato skladno z določili ZIZ. Tožnikova prošnja je neutemeljena, saj nima verjetnih izgledov za uspeh in zadeve ne bi bilo razumno sprožiti.

Po presoji sodišča prve stopnje je odločitev tožene stranke pravilna. Pri odločanju o odobritvi brezplačne pravne pomoči se upošteva tudi verjetnost izgleda za uspeh in okoliščina, ali je zadevo razumno sprožiti. Tožena stranka je pridobila podatke o tem, da je ... banka d.d. postopala na podlagi izvršljivega sklepa o prisilni izterjavi dolga, in izjavo banke, da je bila izterjava dolga opravljena iz zneskov, nakazanih v predhodnih mesecih. Tožena stranka je pravilno uporabila določbo 137. člena ZIZ in določbo 4. alinee 1. odstavka 24. člena ZBPP. Navedla je tudi razloge, ki so jo vodili pri presoji pridobljenih dokazov in materialno podlago svoje odločitve. Odločba tožene stranke obsega vse, kar določa 214. člen Zakona o splošnem upravnem postopku. Tožnikovih tožbenih ugovorov sodišče prve stopnje ne more sprejeti. Gre za tožnikova predvidevanja, brez podrobnejše obrazložitve in brez predložitve dokazov. Postopek pred Carinarnico S. ni predmet tožnikove prošnje. Zato je odločba tožene stranke pravilna in zakonita.

Tožnik v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje upoštevalo dopis ... banke d.d. Ta ni v skladu z dejanskim stanjem. Nakazil iz predhodnih mesecev na njegovem računu ni bilo. Podal bo kazensko ovadbo. Za to svojo trditvijo "stoji". Vse se bo dokazalo. Podtika se mu fiktivni dolg Carinarnice S. Odpravijo naj se vsi dosedanji sklepi in se mu dodeli brezplačna pravna pomoč.

V odgovoru na pritožbo tožena stranka predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne.

Pritožba ni utemeljena.

Predmet pritožbene presoje je odločitev sodišča prve stopnje, s katero je zavrnilo tožbo tožnika, ker se je strinjalo s presojo tožene stranke o tem, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh in da je ni razumno sprožati. To pa pomeni, da eden izmed pogojev za odobritev brezplačne pravne pomoči ni izpolnjen.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje v zadevi pravilno odločilo in za svojo odločitev navedlo pravilne razloge. Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z dejansko in pravno podlago izpodbijane sodbe in ugotavlja tudi, da je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo vse tožnikove tožbene ugovore.

Tudi pritožbeni ugovori ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Pri odločanju o odobritvi brezplačne pravne pomoči je eden izmed pogojev tudi ocena verjetnosti uspeha postopka, na katerega se nanaša prošnja. Ta presoja je bila podana, tako s strani tožene stranke kot s strani sodišča prve stopnje. Podlaga te presoje so bile opravljene poizvedbe. Na tej podlagi je bilo ugotovljeno, da je ... banka d.d. kot tretjedolžnik sklep o izterjavi realizirala iz nakazil, ki so se zbrala na tožnikovem računu v preteklih mesecih. Tožnik, na katerem je dokazno breme, pa ni z ničemer konkretno izkazal, da bi izterjava bila opravljena v nasprotju z določbami ZIZ. Le pavšalno zatrjevanje tožnika o nepravilnem ravnanju ... banke d.d. brez predložitve konkretnega listinskega dokaza (na primer izpiski iz računa), še ne more biti osnova za presojo o tem, da ocena verjetnosti, ki sta jo opravila tožena stranka in sodišče prve stopnje ni pravilna. Presoja obstoja same terjatve upnika pa - kot je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje - ni predmet tega upravnega spora.

Glede na navedeno je Vrhovno sodišče RS kot pritožbeno sodišče na podlagi določbe 73. člena ZUS tožnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo upravnega sodišča kot sodišča prve stopnje.