Jedro

Nedenarna terjatev je terjatev upnika od dolžnika zahtevati izpolnitev nedenarne dajatve ali izvedbo storitve. To zakonsko definicijo pa je potrebno dopolniti tako, da gre za terjatve, ki neposredno vplivajo na obseg stečajne mase in samo te terjatve se z začetkom stečajnega postopka pretvorijo v denarne terjatve. Terjatev torej ni enaka zahtevku, ki ga obravnava sodišče. Ker torej v zahtevku izbrisne tožbe terjatev ni vsebovana, je neutemeljena pritožbena navedba, da bi moral tožnik takšno terjatev prijaviti v stečajnem postopku.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v izreku o stroških spremeni tako, da pravdni stranki sami nosita svoje stroške postopka pred sodiščem prve stopnje; sicer se pritožba zavrne ter sodba v preostalem delu ter sklep v izpodbijanem delu, potrdita.

II. Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se postopek nadaljuje (I. točka izreka); zavrglo tožbo v delu na razveljavitev kupoprodajne pogodbe, ki sta jo pravdni stranki sklenili dne 9. 12. 2009 za nepremičnino parc. št. ... k. o. X, 185/1000, in v delu na izročitev nepremičnine v posest tožniku (II. točka izreka). Z izpodbijano sodbo pa je ugotovilo neveljavnost vknjižbe lastninske pravice pri nepremičnini parc. št. ... k. o. X (ID znak ...) v deležu do 785/1000 v korist tožene stranke, odredilo vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja tako, da se izbriše lastninska pravica vknjižena v korist tožene stranke in se znova vpiše lastninska pravica v korist tožnika (I. točka izreka), in odločilo, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti pravdne stroške v znesku 4.743,20 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper sklep in sodbo je tožnik vložil pravočasno pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano odločitev spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne s stroškovno posledico. Izpostavlja, da se je nad toženo stranko s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani St 1465/2013 z dne 26. 7. 2013 začel stečajni postopek. Sodišče do dneva začetka stečajnega postopka ni izdalo zamudne sodbe, čeprav je od poteka roka za odgovor na tožbo do začetka stečajnega postopka minilo 9 mesecev. Po začetku stečajnega postopka je sodišče izdalo sklep o prekinitvi postopka z dne 5. 12. 2013. Oklic o začetku stečajnega postopka nad toženo stranko je bil javno objavljen na straneh AJPES dne 26. 7. 2013. Glede na določbo 122. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) obstaja neizpodbojna domneva, da je bil tožnik z oklicem seznanjen s potekom 8 dni od objave z dne 6. 7. 2013. Kljub temu tožnik svoje nedenarne terjatve, ki se je v skladu s prvim odstavkom 253. člena ZFPPIPP z začetkom stečajnega postopka pretvorila v denarno vrednost, v stečajnem postopku ni prijavil. V posledici to pomeni, da je njegova terjatev prenehala (peti odstavek 296. člena ZFPPIPP). To pomeni, da sodišče prve stopnje zamudne sodbe ne bi smelo izdati, temveč bi moralo tožbeni zahtevek v celoti zavrniti. Navaja še, da stroški pravdnega postopka spadajo med stroške stečajnega postopka (prvi odstavek 354. člena ZFPPIPP), saj gre za obveznost stečajnega dolžnika, nastalo po začetku stečajnega postopka, za katero ZFPPIPP ne določa, da se plača iz razdelitvene mase po pravilih o plačilu terjatev upniku. Glede na to bi bila zaradi plačila teh stroškov stečajna masa neupravičeno zmanjšana. Ker tožnik terjatve v stečajnem postopku ni prijavil, stečajni upravitelj terjatve ni mogel preizkusiti in se izjasniti ali jo priznava ali prereka. To pa pomeni, da stečajni upravitelj k nastanku teh stroškov ni z ničemer prispeval, pač pa so nastali zaradi ravnanja sodišča prve stopnje, ki je devet mesecev odlašalo z izdajo zamudne sodbe.

3. Tožnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba zoper sklep je neutemeljena, pritožba zoper sodbo je delno utemeljena.

K pritožbi zoper sklep

5. Pritožnica se formalno pritožuje tudi zoper sklep, vsebinskih pritožbenih razlogov zoper odločitvi pa ne poda. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da za odločitev v II. točki izreka sklepa, pritožnica ne more imeti pravnega interesa, zato pritožbeno sodišče šteje, da se pritožuje le zoper odločitev o nadaljevanju postopka pod I. točko izreka. S tem v zvezi pritožba ne reče ničesar, zato je pritožbeno sodišče odločitev v tem delu preizkusilo po uradni dolžnosti in ugotovilo, da je odločitev materialnopravno pravilna(1), v zvezi s to odločitvijo pa sodišče prve stopnje tudi ni zagrešilo tistih absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP).

6. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

K pritožbi zoper sodbo

7. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, zakaj meni, da tožniku terjatve ni bilo potrebno prijaviti v stečajnem postopku nad toženo stranko - glede na zaznambo spora z učinkom od 6. 6. 2012, bo sodna odločba izdana v korist tožnika učinkovala že od tega dne (6. 6. 2012)(2), in ker se je stečajni postopek nad toženo stranko začel s 26. 7. 2013, nepremičnina ne bo predmet stečajne mase (5. točka obrazložitve). Pritožba takšnega zaključka sodišča prve stopnje ne izpodbija.

8. Pritožbeno sodišče še ugotavlja, da po neprerekanih ugotovitvah sodišča prve stopnje, tožena stranka svojih obveznosti iz kupoprodajne pogodbe z dne 9. 12. 2009(3) ni izpolnila, zato je tožnik toženo stranko dne 5. 4. 2012 obvestil, da (na podlagi določbe 106. člena Obligacijskega zakonika) odstopa od pogodbe. Z vročitvijo odstopne izjave toženi stranki, 23. 4. 2012, je bila pogodba ex lege razvezana.(4) S tem je odpadla podlaga za vknjižbo lastninske pravice pri sporni nepremičnini v korist tožene stranke (prva alineja tretjega odstavka 243. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1)). Tožnik je tako z izbrisno tožbo od tožene stranke upravičeno uveljavljal ugotovitev neveljavnosti vknjižbe v njeno korist in zahteval vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, vpis lastninske pravice v njegovo korist. Uveljavljal je torej nedenarno terjatev. Nedenarna terjatev je terjatev upnika od dolžnika zahtevati izpolnitev nedenarne dajatve ali izvedbo storitve (drugi odstavek 20. člena ZFPPIPP). To zakonsko definicijo pa je potrebno dopolniti tako, da gre za terjatve, ki neposredno vplivajo na obseg stečajne mase in samo te terjatve se z začetkom stečajnega postopka pretvorijo v denarne terjatve (prvi odstavek 253. člena ZFPPIPP). Terjatev torej ni enaka zahtevku, ki ga obravnava sodišče (tako terjatev ni vsebovana npr. v zahtevku za motenje posesti, za izpraznitev poslovnega prostora, za vzpostavitev delovnega razmerja ipd.)(5). V zahtevku izbrisne tožbe terjatev ni vsebovana, zato je neutemeljena pritožbena navedba, da bi moral tožnik takšno terjatev prijaviti v stečajnem postopku. Obveznost med strankama je prenehala že 23. 4. 2012 in tožena stranka že od takrat ni imela (več) pravne podlage, s katero bi utemeljevala lastništvo na sporni nepremičnini. Zahtevek izbrisne tožbe sam po sebi zato ne pomeni terjatve, ki bi neposredno vplivala na obseg stečajne mase. Tudi iz tega razloga je odločitev sodišča prve stopnje, ki je zahtevku iz naslova izbrisne tožbe ugodilo, pravilna in zakonita.

9. Utemeljena pa je pritožba, kolikor se nanaša na odločitev o povrnitvi stroškov pravdnega postopka. Terjatev iz naslova stroškov tega postopka, ki so tožniku nastali pred začetkom stečajnega postopka (ki je terjatev, ki vpliva na obseg stečajne mase), pa bi tožnik moral prijaviti v stečajnem postopku nad toženo stranko (3. točka drugega odstavka 60. člena ZFPPIPP). Vsi priznani mu stroški, 4.725,00 EUR iz naslova sodne takse za postopek in 18,20 EUR iz naslova fotokopij za potrebe vložitve tožbe (ki je bila vložena dne 7. 5. 2012), so nastali pred začetkom stečajnega postopka (26. 7. 2013). Da bi te stroške tožnik prijavil v stečajnem postopku, ni niti zatrjeval, zato mu je terjatev v tem obsegu prenehala. To pa pomeni, da sam nosi svoje stroške postopka pred sodiščem prve stopnje, prav tako pa jih sama nosi tudi tožena stranka, ki je v postopku v pretežnem delu propadla (prvi odstavek 154. člena ZPP).

10. V tem delu je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep o stroških vsebovan v sodbi ustrezno spremenilo, sicer pa pritožbo zavrnilo in sodbo v preostalem delu potrdilo (358., 353. člen ZPP).

11. Ker je pritožnica s pritožbo uspela le v manjšem delu (glede pravdnih stroškov, ki so stranska terjatev), je pritožbeno sodišče odločilo, da stroške pritožbe nosi sama (prvi odstavek v zvezi s tretjim odstavkom 154. člena ZPP).

Op. št. (1): Končni seznam preizkušenih terjatev z dne 6. 2. 2014 je bil objavljen s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani St 1465/2013 z dne 7. 2. 2014, tedaj pa je skladno z drugim odstavkom 301. člena ZFPPIPP odpadel razlog za prekinitev tega postopka, stečajni upravitelj pa je dne 1. 10. 2014 postopek na strani tožene stranke tudi prevzel, zato ga je sodišče prve stopnje skladno s prvim odstavkom 208. člena ZPP pravilno in zakonito nadaljevalo.

Op. št. (2): Zaznamba spora ima skladno z drugim odstavkom 80. člena Zakona o zemljiški knjigi za posledico, da sodna odločba, izdana v postopku, v zvezi s katerim je bila dovoljena zaznamba spora, učinkuje tudi proti osebam, v korist katerih je bila pravica vknjižena oziroma predznamovana z učinkom po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba spora.

Op. št. (3): Pravdni stranki sta dne 9. 12. 2009 sklenili kupoprodajno pogodbo, katere predmet je bila parcela št. 441 k. o. X v deležu do 785/1000. Tožena stranka kot kupec se je obvezala, da bo poravnala kupnino tako, da bo zgradila celotno komunalno infrastrukturo na preostalem delu prodajalčevih parcel ter postavila stanovanjsko hišo do III. gradbene podaljšane faze.

Op. št. (4): V posledici je sodišče prve stopnje tožbo v delu, v katerem je tožnik zahteval razveljavitev kupoprodajne pogodbe, zavrglo.

Op. št. (5): Vladimir Balažic, Vpliv stečajnega postopka na pravdni postopek, Odvetnik, št. 59/2013.