Jedro

Izvedba novega dokaza, ki je predlagan v pritožbi, ne more vnesti dvoma v pravilno ugotovljeno dejansko stanje, če pritožnik v pritožbi sploh ne navaja, o čem naj bi priča sploh izpovedovala oziroma katero odločilno dejstvo naj bi se z izvedbo tega dokaza dokazovalo.

Izrek

Pritožba zagovornika obdolženke se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obdolženka je dolžna plačati kot stroške pritožbenega postopka na 40.000,00 (štiridesettisoč) SIT odmerjeno povprečnino.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje obdolženki zaradi kaznivega dejanja razžalitve izreklo sodni opomin ter naložilo v plačilo stroške kazenskega postopka.

Proti sklepu je obdolženkin zagovornik vložil pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlagal, naj sodišče druge stopnje obdolženko oprosti, podrejeno pa, naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu izpodbijanega sklepa in pritožbenih navedb je sodišče druge stopnje ocenilo, da pritožbena izvajanja ne vnašajo dvoma v pravilnost odločilnih dejstev, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje po tem, ko je izvedlo vse predlagane dokaze in jih tudi ocenilo. Sodišče prve stopnje je za svoje dokazne zaključke, da je obdolženka zasebno tožilko razžalila z besedami, navedenimi v izreku sklepa, navedlo prepričljive razloge. Oprlo se je namreč na izpovedbo oškodovanke, ki je bila potrjena z izpovedbo posrednih prič, katerim je obdolženka še isti dan povedala, da jo je obdolženka razžalila in tudi okoliščinah kaznivega dejanja in ki so jo prav zaradi razburjenosti, ki je bila posledica razžalitve, tudi peljali k zdravniku. Tudi obdolženka sama ne zanika spora z zasebno tožilko zaradi tega, ker so ji kokoši zasebne tožilke na njenem vrtu delale škodo, zato tudi ni odločilno, točno katero uro tega dne naj bi se dogodek pripetil. Glede na navedeno so zato neutemeljene pritožbene navedbe, da je možno, da si je zasebna tožilka zgodbo izmislila ter se maščevala obdolženki, s katero živita v sovraštvu. Ob takšnih ugotovitvah tudi izvedba novega dokaza, ki ga predlaga pritožnik, to je zaslišanje obdolženkine hčerke, ki naj bi bila priča dogodka (to dejstvo pa zasebna tožilka zanika), pri čemer pritožba niti ne navaja, kaj naj bi ta priča sploh povedala oziroma katero odločilno dejstvo naj bi se z izvedbo tega dokaza dokazovalo, po oceni sodišča druge stopnje ni potrebna. Zato pritožba, ki meni, da je bilo dejansko stanje zmotno in nepopolno ugotovljeno, ni utemeljena, zato jo je sodišče druge stopnje zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilih člena 98/I ZKP v zvezi s členom 95/I ZKP, povprečnina je odmerjena glede na zamotanost tega postopka in premoženjske razmere obdolženke.