Jedro

Ni pomembno, kdo je krivec za spore in prepire med udeležencema oz. v širši družini, enako pa na ta postopek ne vplivajo drugi sodni postopki. Pomembno je le, ali nasilje izvaja (tudi) nasprotni udeleženec nad predlagateljem, in ali so za njegovo preprečevanje potrebni izrečeni ukrepi.

Pritožbeno sodišče nima pomislekov glede vtisa prepričljivosti, ki ga je na sodišče prve stopnje naredila izpovedba predlagatelja, v kateri je tudi jokal. Razpravljajoča sodnica prve stopnje ima zaradi neposrednega zaslišanja najboljši vtis o verodostojnosti, prepričljivosti in iskrenosti podane izpovedbe, način njene podaje pa je njen del. Načelo neposrednosti je torej pomemben segment pri oblikovanju dokazne ocene tovrstnih dokazov.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Predlagatelj sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca zoper svoj sklep z dne 10. 8. 2023, s katerim mu je prepovedalo za obdobje 6 mesecev približevati se predlagatelju na manj kot 200 m ter navezovati kakršnekoli stike z njim.

2. Zoper sklep se je nasprotni udeleženec pritožil (svojo vlogo je sicer naslovil kot ugovor, kar pa ne moti - fasa demonstratio non nocet). Nasprotuje razlogom v tč. 9., 10., 14. in 16.; Nasprotuje ugotovitvi, da je bil do predlagatelja (svojega očeta) 8. 6. nasilen, da je želel obračunati z njim, pač pa trdi, da je bil sam žrtev nasilja svojega brata in da nobeno dejanje ni bilo usmerjeno proti očetu; slednji naj bi preprečil, da bi sam dobil še hujše posledice od svojega brata. Zanika, da je potrdil izjavo očeta, da so 6. 8. njegovi prijatelji pri njem popivali in razbijali. Pojasnjuje, da je očitno očeta motila prisotnost tujih ljudi zaradi tega, ker se z bratom ukvarjata s preprodajo kokaina in drugih drog. Pojasnjuje, da je bil lani poleti prvič sprejet na psihiatrično kliniko. Za očetove reakcije ob zaslišanju (jok) trdi, da so neiskrene, in sicer so samo za to, da sodišče prepriča, da se počuti ogroženega. Nadalje pojasnjuje, da se očetu dvakrat ni namerno približal, pač pa je le obiskal prijatelja, ki živi v isti vasi, in šel po svojo pošto k materi. Bolj bi se mu zdelo prav, da se oče ne bi več smel približevati njemu. V nasprotnem primeru se mu jemlje kredibilnost, zlasti v sodnem postopku, v katerem skuša zavarovati sina pred spolnimi napadi. Pove, da se svojemu očetu ne namerava približevati, želi pa, da so njegovi otroci pred njim varni. Predlaga razveljavitev sklepa, ker sum ponovitve ni izkazan.

3. Predlagatelj je na pritožbo odgovoril, predlagal njeno zavrnitev ter opredelil svoje pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno in dovolj zanesljivo ugotovilo, da je nasilje nasprotnega udeleženca nad predlagateljem izkazano in da obstaja nevarnost, da ga ponovi, zaradi česar je utemeljeno izdalo izpodbijani ukrep prepovedi približevanja. Dokazna ocena o spornih dejstvih je jasna, razumljiva, pregledna in v celoti prepričljiva. Svoj sklep je sodišče prve stopnje prepričljivo obrazložilo v dejanskem in pravnem pogledu.

6. Pravilno je pojasnilo, da je nasilje po zakonu (Zakon o preprečevanju nasilja v družini - ZPND) še posebej prepovedano (7. tč. obrazložitve sklepa, kjer je povzet in razložen 3. čl. ZPND) in kaj ZPND pojmuje kot nasilje v družini (8. tč. obrazložitve sklepa, kjer je povzet in obrazložen 19. čl. ZPND). Nato pa je sodišče prve stopnje z analizo izpovedb obeh udeležencev ter elektronskih sporočil pravilno ocenilo, da se zaradi groženj nasprotnega udeleženca predlagatelj upravičeno čuti ogroženega in zato utemeljeno zahteva začasno sodno varstvo po ZPND.

7. Pritožbeno sodišče nima pomislekov glede vtisa prepričljivosti, ki ga je na sodišče prve stopnje naredila izpovedba predlagatelja, v kateri je tudi jokal. Razpravljajoča sodnica prve stopnje ima zaradi neposrednega zaslišanja najboljši vtis o verodostojnosti, prepričljivosti in iskrenosti podane izpovedbe, način njene podaje pa je njen del. Načelo neposrednosti je torej pomemben segment pri oblikovanju dokazne ocene tovrstnih dokazov (zaslišanje prič in strank), sodnik pa jo opravi na podlagi skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh skupaj ter glede na uspeh celotnega postopka (8. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP). To je sodišče prve stopnje v tem konkretnem primeru tudi storilo. Na ta način se je torej dovolj zanesljivo prepričalo o tem, da ima predlagatelj subjektivni občutek ogroženosti.

8. Ta občutek je povzročen z grožnjami in ravnanji nasprotnega udeleženca, ki jih je sodišče prve stopnje prav tako zanesljivo ugotovilo in je ta ravnanja tudi pravilno ovrednotilo kot nedopustno nasilje. Dogodek 8. 6. 2023 je eden od treh ugotovljenih nasilnih dogodkov, vsi trije pa so raziskani in analizirani jasno in prepričljivo. Sodišče prve stopnje ni prezrlo, da je bil v dogodku 8. 6. 2023 udeležen tudi brat nasprotnega udeleženca, ki je slednjemu grozil s tlakovcem, kar pa ni v nasprotju z ugotovitvijo, da je tudi tega dne nasprotni udeleženec očeta ogrožal, in sicer z grožnjo, ko je prišlo do prepira glede prenočevanja dveh prijateljev nasprotnega udeleženca in njihovega obnašanja. Razlog za ta prepir v obravnavanem kontekstu ni pomemben. Tudi ne nasilje, ki ga je bil nasprotni udeleženec sam deležen s strani svojega brata. Nasprotni udeleženec ima kot morebitna žrtev nasilja na voljo enaka pravna sredstva, v tem postopku pa gre za obravnavanje zahtevanega varstva njegovega očeta zoper njega.

9. Dogodek 8. 6. 2023, kot že navedeno, pa ni edini, ki je za sodišče prve stopnje pomenil dejansko podlago za izrek ukrepov. Pritožnik niti v pritožbi ne zanika, da je 14. 6. 2023 napisal več grozilnih SMS sporočil, ki so zelo povedna in vsa povzeta v tč. 11 na str. 5/8, česar pritožbeno sodišče ne bo ponavljalo. Ni nobenega dvoma, da gre za direktne in jasne grožnje za uporabo fizičnega nasilja zoper predlagatelja. Nadalje, pritožnik ne zanika, da je imel za pogovor z očetom dne 16. 6. 2023 pri sebi 15 cm dolg kuhinjski nož ter ob tem še lopato na preklop.

10. Ponovno je treba pritrditi oceni sodišča prve stopnje, da za konkretni postopek ni pomembno, kdo je krivec za spore in prepire med udeležencema oz. v širši družini, enako pa na ta postopek ne vplivajo drugi sodni postopki, tudi tisti, v katerem gre za sum spolnega kaznivega dejanja predlagatelja zoper sina nasprotnega udeleženca. (Velja tudi obratno: ta predmetni postopek ne vpliva na omenjeni kazenski postopek.) Pomembno je le, ali nasilje izvaja (tudi) nasprotni udeleženec nad predlagateljem, in ali so za njegovo preprečevanje potrebni izrečeni ukrepi. Na obe vprašanji je prvostopenjsko sodišče pravilno odgovorilo pritrdilno.

11. Ukrep v izpodbijanem sklepu je bil torej izrečen pravilno in zakonito, glede na okoliščine pa je tudi sorazmeren, ni pretiran. To potrjuje tudi pritožbena navedba, da se pritožnik predlagatelju niti nima namena približevati.

12. Pritožba nasprotnega udeleženca se tako izkaže kot neutemeljena, zato jo je bilo treba zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 42. čl. Zakona o nepravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22.a čl. ZNPD).

13. Po 8. tč. 22a čl. ZPND, ki določa, da se o stroških postopka odloči po prostem preudarku, je sodišče glede na okoliščine primera, jasnost izpodbijanega sklepa ter očitno neutemeljenost pritožbe ocenilo odgovor nanjo kot strošek, ki ni bil smotrn in ga trpi predlagatelj sam.