Jedro

Za pomožne objekte za smotrno izrabo kmetijskega zemljišča, namenjenega za vinograd in sadovnjak, ni mogoče šteti prostora za rejo domačih živali in gnojne jame.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo proti odločbi Sekretariata za finance in gospodarstvo občine Koper, s katero je bila zavrnjena njegova zahteva za izdajo odločbe o priglasitvi del za gradnjo pomožnega gospodarskega objekta na parc. št. 1444 k.o. .... V obrazložitvi navaja, da načrt iz januarja 1988, ki je še vedno podlaga za vloženo zahtevo o priglasitvi del, predvideva obnovo poljske hišice oziroma gradnjo shrambe, prostora za rejo domačih živali in gnojno jamo. Po aneksu k zakupni pogodbi z dne 31.8.1992, na katerega se sklicuje tožnik, lahko razširi pomožni objekt do 40 m2 površine za shrambo pridelkov in poljskega orodja. Zato tudi nove zakupne pogodbe ni mogoče šteti za dokazilo o razpolaganju z zemljiščem, saj objekte, ki jih želi graditi tožnik, ni mogoče šteti za pomožne objekte za smotrno izrabo zemljišča, ki je dano v zakup.

Tožnik v tožbi navaja, da bi glede na novo zakupno pogodbo organ prve stopnje moral izvesti ugotovitveni postopek. V primeru neskladja med načrtom in zakupno pogodbo o uporabi zemljišča za vinograd in sadovnjak ter soglasja za postavitev pomožnega gospodarskega objekta pozvati tožnika, da načrt dopolni. Meni, da dejansko gre za pomožni gospodarski objekt, ki omogoča smotrno izrabo zemljišča. Sadje in vino ter orodje je potrebno pospraviti in vsemu temu služi sporni objekt. Eventuelno sporen bi lahko bil prostor za rejo domačih živali in za gnojno jamo, vendar je tudi to povezano z obdelovanjem zemlje. Če je to sporno, bi organ prve stopnje moral tožnika pozvati, da ta prostora izloči iz načrta. Navaja še, da je v podobnih zadevah bilo izdano več odločb, zaradi česar je tožnik v neenakopravnem položaju. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in njegovi zahtevi ugodi.

V odgovoru na tožbo se tožena stranka sklicuje na razloge izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče neutemeljeno tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Tožnik je priglasil naslednja dela: "obnovo poljske hišice oziroma gradnjo shrambe, prostora za rejo domačih živali in gnojno jamo", vse na zemljišču parc. št. 1444 k.o. .... Sporno je, ali ima tožnik pravico razpolaganja na zemljišču, na katerem želi graditi. To pravico tožnik dokazuje z zakupno pogodbo z dne 17.2.1992 in aneksom k tej pogodbi z dne 31.8.1992. Tožena stranka pravilno ugotavlja, da zakupodajalec soglaša, da tožnik kot zakupnik razširi pomožni objekt do 40 m2 površine za shrambo pridelkov in poljskega orodja. Upoštevajoč to okoliščino in priglašena dela je pravilen sklep tožene stranke, da z navedeno zakupno pogodbo in aneksom k njej tožnik ne izkazuje pravice razpolaganja z zemljiščem za priglašena dela. Objekte, ki jih želi zgraditi tožnik, tudi po oceni sodišča ni mogoče šteti za pomožne objekte namenjene smotrni izrabi kmetijskega zemljišča, namenjenega za zasaditev vinske trte in sadovnjaka, katere zakupnik lahko postavi, če zakupna pogodba ne določa drugače (50. člen zakona o kmetijskih zemljiščih p.b., Uradni list SRS, št. 17/86). Ni namreč sprejemljivo stališče tožeče stranke, da za smotrno izrabo vinograda in sadovnjaka potrebuje tudi prostor za rejo domačih živali in gnojno jamo, saj smotrne izrabe kmetijskega zemljišča ni mogoče razlagati tako široko (to je vključno s pridobivanjem gnojila). Ker tožnik ni izkazal pravice razpolaganja za priglašena dela na obravnavanem zemljišču, je bila njegova zahteva na podlagi 62. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov na podlagi 62. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, RS, št. 26/90) pravilno zavrnjena. Zmotno je tudi stališče tožnika, da bi ga organ prve stopnje moral pozvati, da odpravi neskladje med priglašenimi deli in dokazilom o pravici razpolaganja z zemljiščem, saj ne gre za nepopolno ali nerazumljivo vlogo, ampak za oceno predloženih dokazov o pravici razpolaganja. Upravni organ pa je dolžan pozvati stranko, da odpravi pomanjkljivosti, če je vloga nerazumljiva ali nepopolna, zaradi česar je ni mogoče obravnavati (68. člen ZUP). Po mnenju sodišča organ prve stopnje tudi ni bil dolžan izvajati posebnega ugotovitvenega postopka. Odločbo o dovolitvi priglašenih del mora namreč pristojni organ izdati najkasneje v 30-ih dneh po vložitvi pravilno sestavljene vloge (3. odstavek 62. člena ZUNDPP, 218. člen ZUP). Pristojni organ lahko odloči po skrajšanem postopku o stvari, če je stranka v svoji zahtevi navedla dejstva ali predložila dokaze, na podlagi katerih se da ugotoviti stanje stvari (1. točka 1. odstavka 141. člena ZUP). Tožnik je v vlogi navedel dejstva o tem, kaj in kje želi graditi in je predložil tudi zakupno pogodbo ter aneks k njej, s čemer je dokazoval razpolagalno pravico z zemljiščem. V postopku tako ni bilo potrebno opraviti kakšnega posebnega dejanja, saj je organ prve stopnje lahko o stvari odločil na podlagi navedenih dejstev. Tožnik tudi ne zatrjuje, da bi o tej okoliščini imel kakšne nove dokaze.

Ugovora o neenakopravnem obravnavanju sodišče ni moglo upoštevati, saj je nekonkretiziran, zaradi česar ga ni bilo mogoče presoditi. Uveljavljeni tožbeni razlogi torej niso podani, zato je sodišče neutemeljeno tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih. Pravila ZUS in ZUP je sodišče skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) smiselno uporabilo kot republiška predpisa.