Jedro

Tožnica od toženke zahteva plačilo odškodnine na podlagi splošnih pravil odškodninskega prava. V tožbi je navedla, da je z A. d. d. sklenila dve Pogodbi o deponiranju denarnih sredstev, pri čemer ji je banka v posledici Odločbe Banke Slovenije o imenovanju izredne uprave z dne 6. 9. 2013 oba depozita predčasno izplačala, in sicer zgolj s pogodbenimi obrestmi, ki so se natekle do dneva (predčasnega) izplačila, zaradi česar je bila oškodovana za razliko do pogodbeno dogovorjenih obresti do zapadlosti posameznega depozita, kot je bilo dogovorjeno v navedenih pogodbah.

ZPSVIKOB-1, ki določa izključno pristojnost Okrožnega sodišča v Mariboru, ureja le pravno podlago za odškodninsko varstvo v zvezi z izrednim ukrepom prenehanja ali konverzije kvalificiranih obveznosti. Ker bančni depozit tožeče stranke nima narave kvalificirane obveznosti, tožnica pa niti ne zatrjuje, da bi bila nekdanja imetnica, se za odločanje o odškodninskem varstvu zoper toženko v konkretnem primeru ne uporabljajo določbe ZPSVIKOB-1.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je s sklepom VIII Pg 1765/2016 z dne 10. 1. 2020 odločilo, da se postopek1 nadaljuje z dnem 19. 12. 2019 (I. točka izreka) ter da Okrožno sodišče v Ljubljani ni pristojno za odločanje v tej zadevi (II. točka izreka).

2. Okrožno sodišče v Mariboru je sprožilo spor o pristojnosti. Meni, da je glede na tretji odstavek 3. člena Zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB) in 9. člen ZPSVIKOB Okrožno sodišče v Mariboru pristojno le za odločanje o tožbenem zahtevku, s katerim se uveljavlja odškodninsko varstvo po 350.a členu Zakona o bančništvu (ZBan-1).2 V konkretnem primeru pa tožnica glede na tožbene navedbe ne uveljavlja odškodnine zaradi učinkov Odločbe Banke Slovenije o izrednih ukrepih z dne 17. 12. 2013, na podlagi katere so prenehale določene kvalificirane obveznosti banke (delnice in podrejene obveznice, kot so taksativno naštete v odločbi), Prav tako iz njenih navedb ne izhaja, da bi bila nekdanja imetnica kvalificiranih obveznosti, ki so z omenjeno Odločbo prenehale. V konkretnem primeru je šlo za deponiranje denarnih sredstev in za predčasno izplačilo teh depozitov na podlagi 364. člena Zakona o bančništvu (ZBan-2).

3. Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

4. ZPSVIKOB, na katerega se sklicuje Okrožno sodišče v Mariboru, je bil razveljavljen z odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije (US RS) št. U-I-4/20-66 z dne 16. 2. 2023. Sprejet je bil Zakon o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB-1), ki je začel veljati 15. 6. 2024.3

5. Iz tožbe in dopisa Okrožnega sodišča v Mariboru izhaja, da tožnica od toženke zahteva plačilo odškodnine v višini 235.266,02 EUR. Tožbeni zahtevek zoper Banko Slovenije uveljavlja na podlagi splošnih pravil odškodninskega prava (131. člen Obligacijskega zakonika (OZ) in naslednji) v zvezi s 26. členom Ustave Republike Slovenije (URS) in na podlagi 264. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). V tožbi je navedla, da je z A. d. d. sklenila dve Pogodbi o deponiranju denarnih sredstev, pri čemer ji je banka v posledici Odločbe Banke Slovenije o imenovanju izredne uprave z dne 6. 9. 2013 oba depozita predčasno izplačala, in sicer zgolj s pogodbenimi obrestmi, ki so se natekle do dneva (predčasnega) izplačila, zaradi česar je bila oškodovana za razliko do pogodbeno dogovorjenih obresti do zapadlosti posameznega depozita, kot je bilo dogovorjeno v navedenih pogodbah.

6. ZPSVIKOB-1 v 1. alineji prvega odstavka 1. člena določa, da ureja pravno podlago za povračilo škode, pristojnost sodišč in posebna pravila postopka, s katerimi se nekdanjim delničarjem oziroma delničarkam ali upnikom oziroma upnicam banke, katerih delnice banke ali obveznosti banke so deloma ali v celoti prenehale, ali drugim osebam, katerih pravice so prizadete zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije, s katero je bil izrečen izredni ukrep prenehanja kvalificiranih obveznosti banke na podlagi 253.a in 261.a člena ZBan-1, omogoča učinkovito sodno varstvo. Nadalje zakon v prvem odstavku 3. člena ZPSVIKOB-1 določa, da lahko nekdanji imetnik uveljavlja odškodninsko varstvo zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije le v skladu s postopkom, ki ga določa ta zakon, v tretjem odstavku 3. člena pa, da se ta zakon ne uporablja za tožbeni zahtevek, s katerim nekdanji imetnik uveljavlja kršitve pojasnilne dolžnosti poslovne banke, niti za druge tožbene zahtevke, s katerimi se ne uveljavlja odškodninsko varstvo po prvem odstavku tega člena. V 6. členu ZPSVIKOB-1 pa je določeno, da je za odločanje v postopkih, ki se vodijo na podlagi tega zakona, izključno pristojno Okrožno sodišče v Mariboru.

7. ZPSVIKOB-1 se torej nanaša na odškodninsko varstvo v zvezi z učinki odločbe Banke Slovenije, s katero so bili izrečeni izredni ukrepi prenehanja kvalificiranih obveznosti banke na podlagi 253.a člena ZBan-1, ki je urejal razloge za sprejem izrednih ukrepov, in na podlagi 261.a člena ZBan-1, ki je urejal ukrep prenehanja ali konverzije kvalificiranih obveznosti. Izrecno je torej določeno, da ZPSVIKOB-1 ureja le pravno podlago za odškodninsko varstvo v zvezi z ukrepom prenehanja ali konverzije kvalificiranih obveznosti. Ker bančni depozit tožeče stranke nima narave kvalificirane obveznosti, tožnica pa niti ne zatrjuje, da bi bila nekdanja imetnica, se za odločanje o odškodninskem varstvu zoper toženko v konkretnem primeru ne uporabljajo določbe ZPSVIKOB-1. 8. Za odločitev o pristojnosti za odločanje v tej zadevi je treba upoštevati splošna pravila o krajevni pristojnosti po Zakonu o pravdnem postopku (ZPP). Na podlagi 48. člena ZPP je glede na sedež toženke za odločanje v tej zadevi pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

9. Na podlagi drugega odstavka 25. člena ZPP je Vrhovno sodišče odločilo kot izhaja iz izreka tega sklepa.

10. Odločitev je bila sprejeta soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Postopek je bil s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani VIII Pg 1765/2016 z dne 16. 11. 2018 prekinjen na podlagi odločbe US RS št. U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016, ki je v 4. točki izreka določila, da se do odprave protiustavnosti postopki na podlagi prvega odstavka 350.a člena ZBan-1 prekinejo. 2 Razveljavljeni ZPSVIKOB je v prvem odstavku 3. člena določal: "Nekdanji imetniki lahko uveljavljajo odškodninsko varstvo po 350.a členu ZBan-1 le v skladu s postopkom, ki ga določa ta zakon."US RS je v odločbi št. U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016 ugotovilo, da je bil 350.a člen ZBan-1 v neskladju z Ustavo. 3 Ur. l. RS. št. 44/2024 z dne 31. 5. 2024.