Jedro

Ni se mogoče strinjati s stališčem iz izpodbijanega sklepa, da tožnici nagrada za sporazum ne pripada glede na izrecno določilo v prvem delu tarife ZOdvT, da nagrade v tem delu nastanejo poleg nagrad določenih v drugih delih, izrecno pa nagrado za sporazum glede varstva in vzgoje otrok, preživljanja otrok in stikov z otroki v primeru, ko gre za izvajanje storitev na podlagi dodeljene brezplačne pravne pomoči, določa tudi tretji odstavek 35. člena ZOdvT.

Za sklenjeno poravnavo glede teh vprašanj je tožnica upravičena le do ene nagrade.

V nepravdnih postopkih zakon odvetniku ne priznava nagrade za vsak posamezni narok.

Izrek

1. Tožbi se ugodi. Sklep Okrožnega sodišča v Mariboru, Organa za brezplačno pravno pomoč, št. Bpp 1247/2009-6 z dne 4.10.2010 se v drugem odstavku izreka odpravi in se zadeva vrne pristojnemu organu za brezplačno pravno pomoč v ponoven postopek.

2. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 80,00 €(osemdeset eurov 00/100) z DDV v roku 15 dni, pod izvršbo.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je organ za brezplačno pravno pomoč odločil, da se tožnici za izvajanje brezplačne pravne pomoči upravičenki A.A. v nepravdnem postopku Okrožnega sodišča v Mariboru št. N 881/2009 povrnejo stroški za odvetniške storitve in izdatke v znesku 192,50 EUR (prvi odstavek izreka). V presežku se zahtevek tožnice za plačilo nagrade zavrne (drugi odstavek izreka). Navedeni znesek se izplača iz proračunskih sredstev Republike Slovenije (tretji odstavek izreka). Iz obrazložitve izhaja, da je na podlagi dne 27.9.2010 predložene napotnice organ za brezplačno pravno pomoč tožeči stranki v skladu z veljavnim Zakonom o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008 s spremembami) odmeril 89,70 € nagrade za postopek, 82,80 € nagrade za narok in 20,00 € nagrade za materialne stroške. Sodišče tožeči stranki ni priznalo nagrade za vsak posamezen razpisan narok, ker v skladu s tarifo 3102 nagrada za narok na posamezni stopnji postopka nastane zgolj enkrat ne glede na to, ali je odvetnica stranko zastopala na enem ali več narokih. Prav tako sodišče tožeči stranki ni priznalo nagrade za sporazum oziroma za sklenjeno poravnavo, ker že samo zastopanje oziroma udeležba na naroku zajema tudi nagrado za sklenitev poravnave – sporazuma.

Tožnica s tožbo izpodbija zavrnilni del izpodbijanega sklepa. V tožbi navaja, da je postopek pred Okrožnim sodiščem v Mariboru pod št. N 881/2009 tekel na predlog nasprotne stranke, to je B.B., glede določitve stikov, med postopkom pa je razpravljajoča sodnica predlagala, da bi se v okviru tega nepravdnega postopka uredila tudi preživnina za mladoletnega C.C. Zaradi navedenega so stranke na koncu po nekaj urnem pogajanju podpisale sodno poravnavo tako glede stikov kot tudi glede dodelitve mladoletnega otroka v varstvo in vzgojo A.A. ter glede določitve preživnine, kar sicer ni bilo predmet prvotnega postopka, je pa zaobseženo v odobreni brezplačni pravi pomoči. Glede na tak potek postopka je tožnica priglasila v napotnici in predloženem stroškovniku tudi nagrado za sporazum oziroma poravnavo po tarifni št. 1111 Zakona o odvetniški tarifi, ki določa nagrado za sklenitev sporazuma po začetku in pred zaključkom sodnega postopka na prvi stopnji s količnikom 0,7, kar znaša v konkretni zadevi 48,30 €, ta postavka pa se nanaša na sklenjeno poravnavo zaradi določitve stikov, kar je bila zadeva nepravdnega postopka. V zvezi s sklepom poravnave za dodelitev mladoletnega otroka v varstvo in vzgojo A.A. in določitvijo preživnine, pa je tožnica v skladu z opombo 1.1 Zakona o odvetniški tarifi priglasila nagrado po tarifni št. 1110. Ta določa, da kadar se v sodno poravnavo vključi tudi del predmeta, zoper katerega se ne vodi sodni postopek, se za ta del predmeta šteje, kakor da bi bil sporazum dosežen izvensodno. Nagrada se določa s količnikom 1,5 ter znaša v konkretni zadevi 130,50 €. Obeh tako priglašenih nagrad za sklenitev sodne poravnave tožena stranka tožnici ni priznala, tožeča stranka pa meni, da za tako odločitev ni pravne podlage. V Zakonu o odvetniški tarifi je namreč določeno prav nasprotno, saj zgoraj navedena opomba določa, da nagrade v tem delu nastanejo poleg nagrad določenih v drugih delih. Tožnica je priglasila tudi nagrado za narok na prvi stopnji in sicer za tri naroke. Ne strinja se s stališčem izpodbijanega akta, da je upravičena le do nagrade za en narok. Ker so bili v nepravdnem postopku opravljeni trije naroki, meni, da je za te tri naroke tudi upravičena do nagrade. Glede na to bi tožnica morala prejeti še nagrado za dva naroka v znesku 165,60 €. Tožeča stranka predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se tožničinemu predlogu za povrnitev stroškov izvajanja brezplačne pravne pomoči ugodi tako, da se ji prizna celotna priglašena nagrada zastopanja A.A. po napotnici in stroškovniku z dne 24.9.2010, zahteva pa tudi povrnitev stroškov tega upravnega spora.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

Tožba je utemeljena.

Tožnica je vložila tožbo v tem upravnem sporu, ker meni, da je razen do stroškov, ki so ji bili priznani z izpodbijanim sklepom upravičena tudi do nagrade za sporazum in sicer za sporazum zaradi določitve stikov v znesku 48,30 € (količnik 0,7) in za sporazum oziroma poravnavo za dodelitev mladoletnega otroka v varstvo in vzgojo upravičenki do brezplačne pravne pomoči ter določitev preživnine v višini 130,50 € (količnik 1,5). Razen tega tožnica meni, da je upravičena do nagrade še za dva naroka, saj so bili v predmetnem nepravdnem postopku opravljeni trije naroki, tožnici pa je bila priznana nagrada samo za en narok. Tožnica tako meni, da je iz tega naslova upravičena še do dvakrat po 82,80 €, torej 165,60 €.

Odvetniku, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, se nagrada odmeri na podlagi šestega poglavja Zakona o odvetniški tarifi. Obseg upravičenosti do nagrad je urejen v 35. členu. Ta v tretjem odstavku določa, da kadar je brezplačna pravna pomoč dodeljena le za opravo posameznega dejanja v zakonskem sporu, se odvetniku iz državnega proračuna izplača tudi nagrada za sporazum po tarifni št. 1110, če je dosežen sporazum glede varstva in vzgoje otrok, preživljanja otrok, stikov z otroki, delitve skupnega premoženja, ureditve pravnih razmerij na skupnem stanovanju ali preživljanja zakonca. To smiselno velja tudi za dodelitev brezplačne pravne pomoči v primeru zunajzakonske skupnosti.

V zadevi N 881/2009 Okrožnega sodišča v Mariboru je bila dne 24.9.2010 sklenjena sodna poravnava, s katero je bilo določeno, da se mladoletni C.C. dodeli v varstvo vzgojo in oskrbo materi – upravičenki do brezplačne pravne pomoči. S poravnavo so bili dogovorjeni tudi stiki med otrokom in njegovim očetom – predlagateljem nepravdnega postopka, razen tega pa je bilo določeno tudi plačilo preživnine, ki ga je dolžan predlagatelj tega postopka plačevati za mladoletnega otroka na TRR upravičenke. Upravičenki je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč z odločbo organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru v obsegu sestave vseh potrebnih vlog, pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem prve stopnje zaradi dodelitve mladoletnega otroka v varstvo in vzgojo prosilki, ter določitve stikov in preživnine zoper B.B. do izdaje odločbe sodišča prve stopnje. Predmetna nepravdna zadeva se je sicer začela na predlog B.B. zoper upravičenko do brezplačne pravne pomoči kot nasprotno udeleženko zaradi ureditve stikov. Poravnava, ki je bila nato v tem postopku sklenjena, pa je razen določitve stikov zajela tudi vprašanje dodelitve mladoletnega otroka v varstvo, vzgojo in oskrbo ter določitev preživnine.

Ni se mogoče strinjati s stališčem iz izpodbijanega sklepa, da tožnici nagrada za sporazum ne pripada glede na izrecno določilo v prvem delu tarife, da nagrade v tem delu nastanejo poleg nagrad določenih v drugih delih, izrecno pa nagrado za sporazum glede varstva in vzgoje otrok, preživljanja otrok in stikov z otroki tudi v primeru, ko gre za izvajanje storitev na podlagi dodeljene brezplačne pravne pomoči, določa tudi tretji odstavek 35. člena Zakona o odvetniški tarifi. Po presoji sodišča je zato tožničina tožba delno utemeljena.

Vendar pa se ni mogoče strinjati s tožečo stranko, da je tožnica upravičena do nagrade za dve sklenjeni poravnavi. Če starša ne živita več skupaj, se morata sporazumeti, če to ni mogoče, pa o tem odloči sodišče v nepravdnem postopku, tako o varstvu in vzgoji ter preživljanju skupnih otrok kot tudi o pravici do stikov z otrokom tistega od staršev, pri katerem otrok ne živi (105., 105.a in 106. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - v nadaljevanju ZZZDR, Uradni list SRS, št. 15/1976 s spremembami). Vsa navedena vprašanja se torej obravnavajo kot celota, saj mora sodišče po uradni dolžnosti ukreniti vse, kar je treba, da se zavarujejo pravice in interesi otrok (analogna uporaba 408 in 421. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP, Uradni list RS 73/2007 – UPB3 s spremembami). Sklenjena poravnava je zajela vsa navedena vprašanja, to je dodelitev otroka v varstvo in vzgojo, določitev preživnine in stikov, tožnica pa je za sklenjeno poravnavo upravičena do ene nagrade.

Prav tako se ni mogoče strinjati s tožečo stranko, da je upravičena do nagrade za zastopanje na treh narokih. Po tarifni številki 3102 odvetniku v nepravdnem postopku pripada nagrada za narok. Nagrada za narok nastane za zastopanje stranke na naroku ali za sodelovanje pri pogovorih, usmerjenih končanju ali preprečitvi sodnega postopka. Nagrada ne nastane za odvetnikove razgovore s svojo stranko (opomba 3.3 tarife). Pri tem za nepravdni postopek ni navedeno, kot je navedeno za kazenski postopek (četrti del tarife), da nagrada za narok nastane za udeležbo na vsakem posameznem naroku za glavno obravnavo. Če bi bil namen zakonodajalca takšen, da je tudi v pravdnem postopku odvetnik upravičen do nagrade za zastopanje na vsakem posameznem naroku, bi to v tarifo tudi zapisal. Ker torej to ni tako določeno, je tožena stranka po mnenju sodišča pravilno štela, da se v nepravdnih postopkih ne priznava nagrada za vsak posamezni narok in je ravnala pravilno, ko je tožnici odmerila nagrado za narok v enkratnem znesku.

Pri izdaji izpodbijanega sklepa je bilo torej napačno uporabljeno materialno pravo glede odmere nagrade tožnici za sklenjeno poravnavo, zato je izpodbijana odločba v tem delu nezakonita in jo je moralo sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006 s spremembami) v drugem odstavku izreka odpraviti in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena v tem delu zadevo vrniti organu, ki je izpodbijani upravni akt izdal, v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo treba ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) v zgoraj navedenem obsegu ponovno odločiti o zadevi.

Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/2007). Po določilu prvega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 80,00 €, ki jih je skupaj z DDV sodišče naložilo v plačilo toženi stranki.

Plačana taksa bo tožnici vrnjena na podlagi točke c) opombe 6.1. tarife in 37. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1, Uradni list RS, št. 37/2008 s spremembami), zato sodišče o tem ni odločalo v okviru stroškov upravnega spora.