Jedro

Rok za vložitev pritožbe začne teči od vročitve sodbe, ta vročitev pa seveda mora biti pravilna. Zato z vročitvijo neposredno stranki, ki je imela pooblaščenca, pritožbeni rok ni mogel niti začeti teči. Opustitev pravilne vročitve in zaradi nje napačno štetje roka za pritožbo sta imela za posledico, da je bila toženki odvzeta možnost obravnavanja njene pritožbe, kar pomeni, da je podana revizijsko uveljavljana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

Reviziji se ugodi, sklepa sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 15.11.2001 prvi toženki naložilo plačilo zavarovalnine, drugi toženki pa plačilo 23,400.000 SIT odškodnine in odločilo o pravdnih stroških.

Proti tej sodbi se je pritožila le druga toženka v delu prisojene odškodnine za 14,100.000 SIT, vendar je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 1.2.2002 njeno pritožbo zavrglo zaradi izteka pritožbenega roka. Pritožbo proti temu sklepu je pritožbeno sodišče zavrglo, ker je ocenilo, da pritožnica ni stranka tega postopka.

Reviziji proti navedenemu sklepu je revizijsko sodišče ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo pritožbenemu sodišču v nadaljnji postopek. V novem pritožbenem odločanju je pritožbeno sodišče ocenilo, da je glede na datum vročitve prvostopenjskega sklepa 21.12.2001 pritožba proti prvostopenjski sodbi res prepozna, saj jo je pritožnica vložila 11.1.2002, torej po izteku 15-dnevnega pritožbenega roka. Zato je tokrat pritožbo druge toženke zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi pritožbe proti prvostopenjski sodbi.

Druga toženka (v nadaljevanju toženka) v sedanji pravočasni reviziji proti drugostopenjskemu sklepu uveljavlja revizijske razloge zmotne uporabe materialnega prava ter relativne in absolutne procesne kršitve. Predlaga razveljavitev sklepov obeh sodišč in vrnitev zadeve sodišču druge oziroma prve stopnje v novo sojenje. Sodišče je prezrlo, da je toženka za svoje zastopanje pooblastila odvetnika, ki je pristopil na narok 29.2.2000 in predložil pooblastilo. Po 137. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) se pisanja v takem primeru vročajo pooblaščencu in vročitev neposredno stranki nima pravnega učinka za začetek teka roka za pravno sredstvo. Prekluzivni pritožbeni rok začne teči šele z vročitvijo pooblaščencu. Prav zaradi napačne vročitve toženki na njen sedež v Ljubljani, kjer zadeve niso imeli registrirane in so šele morali ugotavljati, za spor v zvezi s katero enoto gre, je tudi prišlo do vložitve pritožbe proti prvostopenjski sodbi po poteku 15-ih dni od njenega prejema. Revizija v nadaljevanju povzema še pritožbene razloge, ki so uveljavljani v pritožbi proti prvostopenjski sodbi.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožniku, ki nanjo ni odgovoril (375. člen ZPP).

Revizija je utemeljena.

Revizija utemeljeno opozarja na nepravilno vročitev prvostopenjske sodbe in napačno štetje pritožbenega roka. V tej zadevi je v fazi pred združitvijo pravd v vsaki od zadev že tekel postopek in so se tudi izvajali dokazi. V kasneje pridruženi pravdni zadevi P 236/99 proti sedanji revidentki sta bila opravljena tudi dva naroka. Že na prvi narok 29.2.2000 je za toženko pristopil odvetnik M. D. in predložil pooblastilo, ki se nahaja v prilogi B2 pridruženega spisa. Pri tem revizijsko sodišče le zaradi tožnikovega opozorila v odgovoru na prejšnjo toženkino revizijo pojasnjuje, da podpis direktorja območne enote zavarovalnice na pooblastilu zadostuje. Sodna praksa se je že izrekla, da upravičenje direktorja območne enote zavarovalnice neomejeno zastopati območno enoto v okviru njene dejavnosti vključuje tudi upravičenje opravljati procesna dejanja po pooblaščencu v sporih, ki izvirajo iz dejavnosti te območne enote (sklep VS RS III Ips 36/98).

V tej zadevi ni prišlo do odpovedi ali preklica pooblastila. Zato bi sodišče moralo v skladu s prvim odstavkom 137. člena ZPP sodbo vročiti toženkinemu pooblaščencu in ne neposredno toženki. Rok za vložitev pritožbe iz prvega odstavka 333. člena ZPP začne teči od vročitve sodbe, ta vročitev pa seveda mora biti pravilna. Zato ima revizija prav, da z vročitvijo neposredno stranki, ki je imela pooblaščenca, pritožbeni rok ni mogel niti začeti teči. Opustitev pravilne vročitve in zaradi nje napačno štetje roka za pritožbo sta imela za posledico, da je bila toženki odvzeta možnost obravnavanja njene pritožbe, kar pomeni, da je podana revizijsko uveljavljana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče bi moralo na to procesno kršitev v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP paziti po uradni dolžnosti. Zato ni pomembna okoliščina, da toženka v pritožbi proti prvostopenjskemu sklepu o zavrženju pritožbe ni opozorila na izkazano pooblastilno razmerje.

Revizijsko sodišče je zato na podlagi prvega odstavka 379. člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP reviziji ugodilo, oba izpodbijana sklepa razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da izvede še postopek s toženkino pritožbo proti sodbi po 344. in 345. členu ZPP. Odločitev o toženkinih revizijskih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.