Jedro

Ker sodni cenilec v odgovoru na pripombe ni navajal nič novega, sodišče prve stopnje ni bilo dolžno vročati cenilčev odgovor na pripombe dolžnici v izjavo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ugotovilo, da znaša tržna vrednost nepremičnin: ID znak parcela ... .../1, ID znak parcela ... .../1, ID znak parcela ... .../1, ID znak parcela ... .../1, ID znak parcela ... .../2, ID znak parcela ... .../1, ID znak parcela ... .../2, ID znak parcela ... .../2, ID znak parcela ... ..., ID znak parcela ... .../1, ID znak parcela ... .../2, ID znak parcela ... .../1, ID znak parcela ... .../2, ID znak parcela ... ..., ID znak parcela ... ..., ID znak parcela ... ..., ID znak parcela ... .../1, ID znak parcela ... *..., ID znak parcela ... *..., ID znak parcela ... *..., ID znak parcela ... *..., ID znak parcela ... *..., na dan 16. 8. 2021 288.362,70 EUR in ugotovilo, da znaša tržna vrednost ½ nepremičnin: ID znak parcela ... .../1, ID znak parcela ... .../1, ID znak parcela ... .../1, ID znak parcela ... .../1, ID znak parcela ... .../2, ID znak parcela ... .../1, ID znak parcela ... .../2, ID znak parcela ... .../2, ID znak parcela ... ..., ID znak parcela ... .../1, ID znak parcela ... .../2, ID znak parcela ... .../1, ID znak parcela ... .../2, ID znak parcela ... ..., ID znak parcela ... ..., ID znak parcela ... ..., ID znak parcela ... .../1, ID znak parcela ... *..., ID znak parcela ... *..., ID znak parcela ... *..., ID znak parcela ... *..., ID znak parcela ... *..., na dan 16. 8. 2021 144.181,35 EUR.

2. Navedeno odločitev s pravočasno pritožbo izpodbija dolžnica iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), vse v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Očita, da iz izpodbijanega sklepa izhaja zgolj vrednost nepremičnin, ne pa tudi datum ugotovljene vrednosti, kar je bistvena sestavina takega sklepa. Zatrjuje, da je izpodbijani sklep preuranjen, saj ga je sodišče izdalo še preden se je dolžnica izjavila na cenilčev odgovor na pripombe upnika in dolžnice, ki je bil dolžnici vročen dne 23. 10. 2021. Sodišču očita, da bi jo moralo pozvati k podaji morebitnih pripomb na odgovor v sklopu pravice do izjave, saj je v svojih pripombah opozorila na dejstvo rasti vrednosti nepremičnin v celotni Sloveniji v letih 2020 in 2021 in okoliščino, da slednje iz cenitve ne izhaja, cenilec pa je v odgovoru na pripombe zgolj pavšalno navajal, da je gibanje tržnih cen zasledoval. Poudarja, da je izvedenec dolžan svoje metode ugotavljanja tržne vrednosti nepremičnin natančno pojasniti, saj je stranki samo na ta način omogočeno preverjanje vsebine izdelanega cenitvenega poročila ter zatrjuje, da v predmetni zadevi izvedenec tega ni storil. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ugotovitev tržne vrednosti nepremičnine je eno izmed izvršilnih dejanj, ki jih opravi sodišče tekom izvršbe na nepremičnino (167. člen ZIZ). Način ugotovitve vrednosti nepremičnine določa 178. člen ZIZ. Vrednost nepremičnine sodišče ugotovi s sklepom (prvi odstavek 179. člena ZIZ). Postopek cenitve v ZIZ ni natančno opredeljen, zato se za ta postopek smiselno uporabljajo določbe ZPP (15. člen ZIZ), ki se nanašajo na izvedence. Po določbi drugega odstavka 245. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ se izvedenci določijo predvsem med sodnimi izvedenci za določeno vrsto izvedenskega dela.

5. Iz razlogov sodišča prve stopnje izhaja, da je odločitev o vrednosti nepremičnin, ki predstavljajo zaščiteno gorsko kmetijo v skupni površini 16,5994 ha, med katerimi so kmetijska zemljišča, gozdovi in stavbna zemljišča s stavbami, sprejelo med drugim tudi na podlagi cenitvenega poročila sodnega cenilca gradbene stroke V. S. z dne 2. 8. 2021 ter odgovorov cenilca gradbene stroke na dolžničine pripombe, saj je navedeni cenilec pri izdelavi cenitve upošteval ustrezne kriterije in standarde ter dejansko tržno vrednost nepremičnin, pri čemer je dejstvo, da je stanovanjska hiša na teh nepremičninah pred nekaj meseci popolnoma pogorela, zagotovo vplivalo na nižjo vrednost teh nepremičnin.

6. Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, je dolžnica (le) cenilcu gradbene stroke očitala, da je glede teh nepremičnin že bila opravljena cenitev dne 26. 5. 2019 s strani izvedenca A. B., ki je vrednost teh nepremičnin ocenil na 192.230,00 EUR, cenilec pa je v odgovoru pojasnil, da je pri ocenjevanju upošteval tekočo rast cen nepremičnin ter da je cenitev B. višja zato, ker je takrat hiša, ki je kasneje pogorela, še obstajala in je bila ocenjena na 36.042,00 EUR.

7. Sodni cenilec gradbene stroke V. S., univ. dipl. inž. grad. se je v odgovoru na pripombe glede neupoštevanja gibanja tržnih cen skliceval na ugotovitve in obrazložitev v svojem cenitvenem poročilu oziroma glede tega v odgovoru na pripombe ni navajal nič novega, prav tako pa je ob upoštevanju v tem postopku nespornega dejstva, da je stara hiša pogorela do temeljev, pritrjeval cenitvi A. B., ki jo je k svojim pripombam priložila dolžnica. Ob navedenem je pritožbeno očitana kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ očitana neutemeljeno, saj ni bilo poseženo v dolžničino pravico do izjave.

8. Ker glede na prej navedene razloge, sodišče prve stopnje ni bilo dolžno vročati cenilčev odgovor na pripombe dolžnici v izjavo, pritožba neutemeljeno zatrjuje, da je bil izpodbijani sklep izdan preuranjeno. Ker je dolžnica v pripombah z dne 23. 8. 2021 opozarjala le, da je v letih 2020 in 2021 prišlo do evidentne rasti vrednosti nepremičnin v Sloveniji ter se spraševala, ali je cenilec to dejstvo pri cenitvi upošteval, pritožbenim trditvam, da je cenilec gradbene stroke le pavšalno pojasnil metode ugotavljanja tržne vrednosti nepremičnin, ni mogoče slediti. Izvedenec je v odgovoru na zgoraj povzete pripombe pojasnil, da je zasledoval gibanje tržnih cen in cene prilagajal najprej za gradbene objekte skupaj s pripadajočim zemljiščem, v cenitvenem poročilu z dne 2. 8. 2021 pa je argumentirano obrazložil, kako je ugotovil tržno vrednost nepremičnin (točka Č navedenega cenitvenega poročila).

9. Ob navedenem je sodišče druge stopnje pritožbo dolžnice kot neutemeljeno zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ) in izpodbijano odločitev potrdilo, saj tudi pri uradnem preizkusu izpodbijane odločitve (prvi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ) ni zasledilo kršitev oziroma nepravilnosti.

10. Zgolj v pojasnilo pritožbeno sodišče dodaja, da ima dolžnica na predlog, ki mora biti vložen najmanj 20 dni pred prodajnim narokom, še vedno možnost, da se vrednost nepremičnin ponovno ugotovi na prodajnem naroku z odredbo, in sicer če bo s predložitvijo mnenja sodnega cenilca o tržni vrednosti nepremičnin verjetno izkazala, da se je vrednost nepremičnin od prejšnje ugotovitve vrednosti do dneva prodaje precej spremenila (četrti odstavek 178. člena ZIZ).