Jedro

Brezplačna pravna pomoč se dodeli za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči. Namen brezplačne pravne pomoči je uresničevanje pravice do sodnega varstva. Glede na to brezplačne pravne pomoči ni mogoče dodeliti za postopke, ki niso sodni postopki, kar velja npr. za upravne postopke in vse druge postopke, urejene s posebnimi predpisi.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je bila zavrnjena tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja zaradi onemogočanja stika z mediji s strani Zavoda za prestajanje kazni zapora M.. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik 29. 4. 2020 vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje za tožbo zoper Zavod za prestajanje kazni zapora (v nadaljevanju ZPKZ) M. zaradi prepovedi stika z mediji. Prošnji je priložil dodatna pojasnila, v katerih navaja, da je ZPKZ M. na tretmanskem kolegiju 5. 7. 2018 odločil, da se mu stik z mediji ne odobri iz razloga zaščite javnega interesa ali varovanja integritete žrtve, drugih obsojencev ali delavcev uprave, kar je zapisano v listini O-41/2016 z dne 12. 7. 2018. Ker zoper tako prepoved ni zagotovljeno sodno varstvo, mu je kršena pravica do svobode izražanja, ki izhaja iz 10. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (v nadaljevanju EKČP).

2. Organ za brezplačno pravna pomoč ugotavlja, da dodelitev brezplačne pravne pomoči v postopku in za namen, kot ga zahteva tožnik, po določbah Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ni mogoča. Tožnik namreč zaproša za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi z onemogočanjem stikov z mediji in navaja, da mu ni zagotovljeno drugo sodno varstvo zoper odločitev direktorja zavoda, čeprav še ni izkoristil vseh pravnih sredstev, saj ima zoper odločitev na voljo pritožbo na generalnega direktorja, ki pa je glede na podatke iz prošnje za brezplačno pravno pomoč in njenih prilog, še ni izkoristil. Ker tožnik ni vložil pritožbe zoper odločitev direktorja, v konkretnem primeru ni podlage za vložitev tožbe po 4. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ki predvideva sodno varstvo v upravnem sporu, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, niti po 6. členu ZUS-1, ki predvideva izčrpanje vseh rednih pravnih sredstev, preden se tožnik lahko obrne na Upravno sodišče RS. Ne glede na dejstvo, da akt, ki ga izda direktor zavoda, skladno z določbo 8. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju ZIKS-1), kot tudi sprejeto sodno prakso ni upravni akt, pa je treba izčrpati vsa redna pravna sredstva v postopku, preden se tožnik lahko obrne na Upravno sodišče RS. Iz navedenega izhaja, da tožnik po ZBPP tudi do brezplačne pravne pomoči za posvet z odvetnikom zaradi nezakonitega ravnanja ZPKZ, ni upravičen, saj v obravnavanem primeru še ne gre za uresničevanje pravice do sodnega varstva v smislu določil ZBPP. Zato je organ za brezplačno pravno pomoč tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči na podlagi 2. točke drugega odstavka 37. člena ZBPP kot neutemeljeno zavrnil. 3. Tožnik s tožbo izpodbija prej navedeno odločbo po vseh točkah iz prvega odstavka 27. člena ZUS-1. Ne strinja se s trditvijo iz izpodbijane odločbe, da ni izčrpal vseh rednih pravnih sredstev, ker ni vložil pritožbe na generalnega direktorja. Četudi bi to vložil, ta ne more izdati upravnega akta, ki bi ga lahko izpodbijal v upravnem sporu kot sodnem postopku, zato tudi ne bi mogel vložiti tožbe po 4. členu ZUS-1. Tudi pritožbo zoper odločitev generalnega direktorja bi obravnavalo Ministrstvo za pravosodje, ki prav tako ne more izdati upravnega akta, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu in zato tožnik tudi tožbe po 2. členu ZUS-1 ne bi mogel vložiti. Ne generalni direktor ne ministrstvo za pravosodje ne moreta izdati upravnega akta, ki bi ustrezal določbi 6. člena ZUS-1. Ker zoper akt, ki ga izda direktor zavoda po določbi 8. člena ZIKS-1, ni zagotovljeno sodno varstvo, je bila tožniku kršena pravica do svobode izražanja, ki mu jo zagotavlja 39. člen Ustave RS oziroma 10. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah, zato lahko vloži (pri)tožbo na Ustavno sodišče RS. Tožnik predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in tožniku dodeli brezplačno pravno pomoč v obliki pravnega svetovanja po 1. alineji prvega odstavka 26. člena ZBPP.

4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V predmetni zadevi je tožnik vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje zaradi onemogočanja stika z mediji s strani Zavoda za prestajanje kazni zapora M.. Pravno podlago za odločitev o slednjem predstavlja Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1), ki v petem odstavku 73. člena določa, da se obsojencem omogoči stik z mediji, razen če obstajajo utemeljeni razlogi, da se prepovejo zaradi razlogov varnosti, zaščite javnega interesa ali varovanja integritete žrtev, drugih obsojencev ali delavcev uprave. Dovoljenje iz petega odstavka 73. člena ZIKS-1 izda direktor zavoda (šesti odstavek 73. člena ZIKS-1).

7. Odločanje o dovolitvi stika z mediji po petem in šestem odstavku 73. člena ZIKS-1 ne predstavlja odločanja v upravnem postopku. Za upravno zadevo namreč gre, če je s predpisom določeno, da organ vodi upravni postopek (drugi odstavek 2. člena Zakona o splošnem upravnem postopku - v nadaljevanju ZUP), kar pomeni, da postopa po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek, torej ZUP. ZIKS-1, ki ureja vprašanja v zvezi z izvrševanjem kazenskih sankcij in drugih ukrepov, ki jih izreče sodišče v kazenskem postopku, v prvem odstavku 8. člena določa, katere odločitve se sprejemajo v postopku po določbah ZUP. Med njimi ni dovoljenja, ki ga izda direktor zavoda, obsojencu za stik z mediji po petem in šestem odstavku 73. člena ZIKS-1. To pa s sklepanjem po nasprotnem pomeni, da izdaja dovoljenja (oziroma njegova zavrnitev) za stik z mediji ni upravna zadeva in o njej ni odločeno v upravnem postopku.

8. Če gre za druge kršitve pravic ali za druge nepravilnosti, za katere ni zagotovljeno sodno varstvo1, ima obsojenec pravico pritožiti se generalnemu direktorju. Zavod generalnemu direktorju posreduje poročilo in dokumentacijo iz osebnega spisa obsojenca, za katero ta zaprosi, v roku osmih dni od prejema zaprosila (prvi odstavek 85. člena ZIKS-1). Če obsojenec ne dobi odgovora na svojo pritožbo v 30 dneh od njene vložitve ali če ni zadovoljen z odločitvijo generalnega direktorja, ima pravico vložiti vlogo na ministrstvo, pristojno za pravosodje. Zavod posreduje poročilo in osebni spis obsojenca ministrstvu, pristojnemu za pravosodje, v roku treh dni od prejema zaprosila in o tem seznani generalni urad (drugi odstavek 85. člena ZIKS-1). Tudi pravna sredstva po 85. členu ZIKS-1 ne predstavljajo odločanja v upravnem postopku, saj ZIKS-1 v prvem odstavku 8. člena tega ne določa. 9. Brezplačna pravna pomoč se v skladu s 7. členom ZBPP dodeli za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji in pred Ustavnim sodiščem RS (v nadaljevanju zakon to imenuje sodni postopki). Namen brezplačne pravne pomoči je namreč uresničevanje pravice do sodnega varstva (1. člen ZBPP). Glede na to brezplačne pravne pomoči ni mogoče dodeliti za postopke, ki niso sodni postopki, kar velja npr. za upravne postopke in vse druge postopke, urejene s posebnimi predpisi. Brezplačne pravne pomoči tako tudi za postopek po 85. členu ZIKS-1 ni mogoče dodeliti.

10. Res je tožnik, kot navaja, prosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje, ki se po petem odstavku 26. člena ZBPP dodeli brez ugotavljanja objektivnih pogojev iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena. Pravno svetovanje je oblika brezplačne pravne pomoči iz prve alineje prvega odstavka 26. člena ZBPP, za kar šteje preučitev pravnega položaja in ustreznih pravnih predpisov zaradi seznanitve upravičenca z vsemi vprašanji in okoliščinami, ki so pomembne za njegove pravice, obveznosti in pravna razmerja ter o pogojih, obliki in vsebini pravnih sredstev ter postopkov za njihovo zavarovanje. Vendar pa je tudi v tej obliki mogoče brezplačno pravno pomoč dodeliti le v zvezi s sodnimi postopki, saj ZBPP za druge vrste postopkov dodelitve brezplačne pravne pomoči ne omogoča. 11. Tožnik je vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zadevi zaradi prepovedi stika z mediji. Sodišče sicer pritrjuje tožniku, da se, ko gre za brezplačno pravno pomoč za pravno svetovanje, ne ugotavlja izpolnjevanja pogojev iz prvega, drugega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP, torej okoliščin in dejstev o zadevi, ki kažejo na verjetnost prosilčevega izgleda za uspeh oziroma pomembnost zadeve za njegov osebni in socialno-ekonomski položaj, vendar pa je ne glede na to organ dolžan tudi po uradni dolžnosti presojati primernost oblike in vsebine brezplačne pravne pomoči, kot izhaja iz drugega odstavka 26. člena ZBPP in drugega odstavka 28. člena ZBPP. V skladu s prvonavedenim organ za brezplačno pravno pomoč, če prosilec v prošnji ne navede oblike pravne pomoči, odloči o tem po proučitvi zadeve in po lastnem preudarku, v skladu z drugonavedenim pa lahko določi drugačen obseg posameznih oblik brezplačne pravne pomoči, če oceni, da bo tudi na ta način dosežen pričakovani rezultat. Tožnik je sicer kot obliko želene brezplačne pravne pomoči v svoji prošnji določil pravno svetovanje v zvezi s tožbo zoper ZPKZ M. zaradi protizakonite prepovedi stika z mediji, vendar pa po presoji sodišča navedene določbe organu za brezplačno pravno pomoč nalagajo, da pri odločanju o prošnji za brezplačno pravno pomoč presodi primernost zaprošene brezplačne pravne pomoči glede na pričakovani rezultat, to je uresničevanje pravice od sodnega varstva.

12. Po obrazloženem brezplačne pravne pomoči za postopek po 85. členu ZIKS-1 ni mogoče dodeliti, ker ni sodni postopek, organ za brezplačno pravno pomoč pa je tožniku že pravilno pojasnil, kar v izogib ponavljanju sodišče v skladu z drugim odstavkom 71. člena ZUS-1 povzema, da morajo biti za dopustnost tožbe v upravnem sporu po 4. členu ZUS-1, s katerim je zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu o zakonitosti tistih posamičnih aktov, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, izčrpana predhodno predvidena pravna sredstva, ki pa jih tožnik, kar med strankama ni sporno, v predmetni zadevi ni izkoristil. Glede na to sodišče zaključuje, da tudi s pravnim svetovanjem ne bo dosežen cilj, ki ga zasleduje inštitut brezplačne pravne pomoči, to je uresničevanje pravice do sodnega varstva (prvi odstavek 1. člena ZBPP), zato je organ za brezplačno pravno pomoč tožnikovo prošnjo pravilno zavrnil. 13. Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. 14. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj je v obravnavani zadevi šlo za presojo pravilne uporabe materialnega prava in za odločitev relevantno dejansko stanje med strankama ni bilo sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

1 To je sodno varstvo po 83. členu ZIKS-1, ki je zagotovljeno pred okrožnim sodiščem, če obsojenec meni, da je podvržen mučenju ali drugim oblikam krutega, prepovedanega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja.