Jedro

Kar se tiče v predlogu za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnin navedenih očitkov, da dolžnica ni imela pravnega sredstva zoper odločitev sodišča, da spremenjeno vrednost za posamezne nepremičnine ne bo upoštevalo, je dolžnici odgovoriti, da zoper odredbo sicer ni dovoljeno pravno sredstvo (deveti odstavek 9. člena ZIZ), vendar lahko dolžnica nestrinjanje z odločitvijo v odredbi uveljavlja s pravnim sredstvom v postopku uveljavljanja kršitev pravil o prodaji nepremičnin.

ZIUZEOP (Uradni list RS št. 49/2020) z veljavnostjo od 11. 4. 2020 je res v prvem odstavku 93. člena z dnem uveljavitve zakona dalje odložil izvršbo v izvršilnih postopkih, ki tečejo po ZIZ. Vendar, kot je pravilno razložilo sodišče prve stopnje, je Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (v nadaljevanju ZIUPOPDVE) v 1. točki drugega odstavka 1. člena od 31. 12. 2020 predpisal odstop od te določbe in v prvem odstavku 121. člena predpisal, da se izvršba odloži v izvršilnih postopkih, ki tečejo po ZIZ z dnem uveljavitve tega zakona, to je z dnem 31. 12. 2020, če je dolžnik fizična oseba. V tretjem odstavku citiranega člena je predpisal veljavnost ukrepa do 31. 1. 2021, pri čemer lahko vlada ukrep podaljša za obdobje treh mesecev. Vlada je odlog podaljšala s sklepoma najprej do 17. 3. 2021 (Uradni list RS, št. 12/21), in nato še do 18. 4. 2021 (Uradni list RS, št. 38/2021). Po tem datumu izvršba ni bila odložena z nobenim predpisom in se je lahko nadaljevala.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Upnik A. A. in dolžnica B. B. krijeta sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom predlog dolžnice B. B. (v nadaljevanju: dolžnica) z dne 12. 11. 2021 za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnin zavrglo (I. točka izreka), njen predlog z dne 12. 11. 2021 za odlog izvršbe pa zavrnilo (II. točka izreka).

2. Dolžnica zoper ta sklep v pravočasni pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ter predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se predlogoma ugodi oziroma podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Trdi, da ne drži, da je bil predlog za ponovno ugotovitev nepremičnin podan prepozno. Predlog je podala 11. 11. 2021 in ne kot navaja sodišče šele 12. 11. 2021 na dan dražbe. Glede na določilo četrtega odstavka 178. člena ZIZ, ki določa, da v primeru spletne javne dražbe sodišče z odredbo ponovno ugotovi vrednost nepremičnin najkasneje en delovni dan pred začetkom spletne javne dražbe, je bil njen vnovični predlog pravočasen. Sodišče je zaradi protispisnega zaključka o tem, kdaj je bil podan predlog dolžnice, pravočasno najprej 23. 9. 2019 in nato še enkrat 11. 11. 2021, slednjega neutemeljeno zavrglo. Očita, da sodišče o njenem predlogu dejansko sploh nikoli ni odločilo v celoti. Ugotovitve cenilca C. C. iz cenilnega poročila z dne 12. 2. 2019, na katerem je utemeljevala predlog, je upoštevalo le v delu, čeprav je bil predlog predložen pravočasno in iz poročila izhaja občutno povišanje vrednosti vseh nepremičnin. Dolžnica je z vnovičnim predlogom z dne 11. 11. 2021 zgolj opozorila na napako sodišča, ki ni odločalo o njenem celotnem predlogu.

Dolžnica nadalje meni, da je podala utemeljen predlog za odlog izvršbe na določilu 93. člena Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (v nadaljevanju ZIUZEOP) in določilu 1., 2. in 4. točke drugega odstavka 71. člena ZIZ. Sodišče je zmotno tolmačilo, da določila ZIUZEOP niso aplikativna na predmetno zadevo. Veljavnost relevantnih določil tega zakona je bila podaljšana tudi po 18. 4. 2021. Dolžnica je mnenja, da je izkazala pogoje za odlog izvršbe po 1., 2. in 4. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ in da je odločitev protispisna ter procesno nevzdržna. Sodišče ni skrbno presodilo dejstev iz predloga, temveč je zgolj pavšalno zapisalo, da pogoji niso izpolnjeni in presojo teh dejstev očitno ni opravljalo. Priglaša pritožbene stroške.

3. Upnik A. A. v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in meni, da dolžnica z njo zgolj nedopustno zavlačuje postopek. Priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

K pritožbi zoper odločitev o zavrženju predloga za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnin:

5. Pritožbeni pregled zadeve pokaže, da je sodišče prve stopnje z odredbo z dne 5. 10. 2021 (l. št. 1009) odredilo, da se bo prodaja nepremičnin v solasti dolžnice opravila spletno na prvi javni dražbi dne 12. 11. 2021. Po četrtem odstavku 178. člena ZIZ, ki je veljal pred 25. 3. 2018 in se v obravnavani zadevi uporablja na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZIZ-L1 iz razloga, ker je bila odredba o prodaji v tem postopku že izdana, lahko stranka postopka najpozneje osem dni2 pred prodajnim narokom predlaga ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnin, ki so predmet prodaje, če s predložitvijo mnenja sodnega cenilca za verjetno izkaže, da se je vrednost nepremičnin od prejšnje ugotovitve vrednosti do dneva prodaje precej spremenila. Sodišče ponovno ugotovi vrednost nepremičnine z odredbo na prodajnem naroku oziroma v primeru spletne javne dražbe z odredbo najkasneje en delovni dan pred začetkom spletne javne dražbe. O skrajnem osemdnevnem roku pred prodajnim narokom za podajo predloga za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnin in o tem, da bo sodišče o njem odločilo najkasneje en delovni dan pred začetkom spletne javne dražbe z odredbo, je bila dolžnica tudi opozorjena v 3. točki odredbe o prodaji z dne 5. 10. 2021 (tretji odstavek 181. člena ZIZ). Glede na zakonsko predpisan rok za vložitev predloga za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnin (najpozneje osem dni pred prodajnim narokom) in dejstvo, da je bil prodajni narok razpisan za dne 12. 11. 2021, dolžnica pa je, kot navaja sama, predlog vložila 11. 11. 2021, je sodišče prve stopnje njen predlog utemeljeno kot prepozen zavrglo.

6. Pritožbeni očitek protispisnosti, ki naj bi ga sodišče prve stopnje storilo s tem, ko je štelo, da je dolžnica podala predlog šele 12. 11. 2021 in ne že 11. 11. 2021,3 je ob dejstvu, da je bila javna prodaja razpisana za dne 12. 11. 2021, dolžnica pa bi morala predmetni predlog podati najpozneje osem dni pred tem (četrti odstavek 178. člena ZIZ), povsem nerelevanten. Sodišče druge stopnje se do teh očitkov, ki niso odločilnega pomena, zato ni opredeljevalo (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

7. Kot neutemeljen je zavrniti tudi nadaljnji pritožbeni očitek protispisnosti, ki naj bi bil po mnenju dolžnice podan s tem, da je dolžnica predlog pravočasno podala že dne 23. 9. 2019. Ker sodišče o predlogu ni odločilo v celoti, saj ni upoštevalo povišanja vrednosti vseh nepremičnin iz cenilnega poročila, ki ga je predložila dolžnica, je ta z vnovičnim predlogom z dne 11. 11. 2021 zgolj opozorila na napako sodišča. 8. Dolžnica je res dne 23. 9. 2019 podala predlog za ponovno ugotovitev vrednosti in jo utemeljevala s cenilnim poročilom cenilca C. C. z dne 12. 2. 2019, vendar ne držijo pritožbene trditve, da sodišče o njem ni odločilo oziroma da ni odločilo v celoti. Iz listin spisa je razvidno, da je sodišče o njem odločilo z odredbo4 (l. št. 1001 do 1005) z dne 23. 9. 2021 ter jo tudi vročilo pooblaščenki dolžnice dne 4. 10. 2021. V njej je sodišče sledilo predlagani spremembi tržne vrednosti nepremičnin, razen v delu nepremičnin, ki so v naravi gozdna zemljišča. Razloge za svojo odločitev, zakaj ni upoštevalo cenitve predložene k predlogu za ponovno ugotovitev vrednosti v tem delu, je pojasnilo v 12. točki odredbe. Pritožbena izvajanja, da je ponovni predlog za ugotovitev vrednosti nepremičnin datiran z dne 11. 11. 2021 zato šteti zgolj kot opozorilo na napako sodišča, ki ni odločilo o celotnem predlogu z dne 23. 9. 2019, je kot neutemeljen zavrniti.

9. Kar se tiče v predlogu za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnin navedenih očitkov, da dolžnica ni imela pravnega sredstva zoper odločitev sodišča, da spremenjeno vrednost za posamezne nepremičnine ne bo upoštevalo, je dolžnici odgovoriti, da zoper odredbo sicer ni dovoljeno pravno sredstvo (deveti odstavek 9. člena ZIZ), vendar lahko dolžnica nestrinjanje z odločitvijo v odredbi uveljavlja s pravnim sredstvom v postopku uveljavljanja kršitev pravil o prodaji nepremičnin.

10. Ker tudi uradni preizkus izpodbijane odločitve ni pokazal kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) je sodišče druge stopnje pritožbo v tem delu zavrnilo in izpodbijani sklep v odločitvi o zavrženju predloga za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnin potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

K pritožbi zoper odločitev o zavrnitvi predloga za odlog:

11. ZIUZEOP (Uradni list RS št. 49/2020) z veljavnostjo od 11. 4. 2020 je res v prvem odstavku 93. člena z dnem uveljavitve zakona dalje odložil izvršbo v izvršilnih postopkih, ki tečejo po ZIZ. Vendar, kot je pravilno razložilo sodišče prve stopnje, je Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (v nadaljevanju ZIUPOPDVE) v 1. točki drugega odstavka 1. člena od 31. 12. 2020 predpisal odstop od te določbe in v prvem odstavku 121. člena predpisal, da se izvršba odloži v izvršilnih postopkih, ki tečejo po ZIZ z dnem uveljavitve tega zakona, to je z dnem 31. 12. 2020, če je dolžnik fizična oseba. V tretjem odstavku citiranega člena je predpisal veljavnost ukrepa do 31. 1. 2021, pri čemer lahko vlada ukrep podaljša za obdobje treh mesecev. Vlada je odlog podaljšala s sklepoma najprej do 17. 3. 2021 (Uradni list RS, št. 12/21), in nato še do 18. 4. 2021 (Uradni list RS, št. 38/2021). Po tem datumu izvršba ni bila odložena z nobenim predpisom in se je lahko nadaljevala. Zavzemanje pritožbe, da je izvršba še naprej odložena na podlagi interventnega ukrepa - veljavnih določb ZIUZEOP (prvi odstavek 93. člena), je po obrazloženem neutemeljeno.

12. Sodišče prve stopnje je v razlogih sklepa (11. in 12. točka obrazložitve) podalo obširne, jasne in prepričljive razloge za zavrnitev predloga za odlog izvršbe po 1., 2. in 4. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ. Pritožbena graja o neskrbni presoji dejstev in pavšalni zavrnitvi, da niso izpolnjeni pogoji, zato ne vzdrži. Ker pritožba, razen z navedbami o pavšalni zavrnitvi in neskrbni presoji dejstev, z ničemer ne izpodbija razlogov, s katerimi je sodišče prve stopnje utemeljilo svojo odločitev (ni podana očitna nesorazmernost med izterjavo denarne terjatve in ugotovljeno vrednostjo nepremičnin - 1. točka drugega odstavka 71. člena ZIZ; neuporabljivost določbe 2. točke drugega odstavka 71. člena ZIZ; neizkazanost posebno upravičenih razlogov - 4. točka drugega odstavka 71. člena ZIZ), katere drugostopenjsko sodišče ocenjuje kot pravilne, zadostne ter jih v celoti v izogib ponavljanju povzema, je sodišče druge stopnje opravilo zgolj uradni preizkus izpodbijanega dela sklepa (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ta je pokazal, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka ni storilo in da je materialno pravo pravilno uporabilo.

13. Kot je že obrazložilo sodišče prve stopnje, je dolžnica v postopku odlog izvršbe iz razloga neveljavnosti izvršilnih naslovov in vloženih tožb že uveljavljala ter je sodišče njen predlog zavrnilo s sklepom z dne 4. 5. 2018 v zvezi s sklepom pritožbenega sodišča I Ip 589/2018 z dne 16. 11. 2018. Ponovni predlog podan na isti pravni in dejanski podlagi (5. točka prvega odstavka 71. člena ZIZ) ni dopusten.

14. Dolžnici je nadalje še pojasniti, da je pri odločanju o odlogu kot bistveno vzpostaviti pravično ravnotežje med interesi upnika in dolžnika. Za utemeljenost odloga izvršbe mora izguba doma za dolžnika predstavljati nedopustno trdoto, ki ne bi bila v skladu z doseženimi civilizacijskimi vrednotami ter bi lahko nasprotovala zapovedi spoštovanja človekovega dostojanstva in bi odrekla sleherno skrb za človeka.5 Vsaka izguba doma tako ne utemeljuje že sama zase odloga izvršbe. Odlog izvršbe je utemeljen le izjemoma, če obstoji konkretna, realna in učinkovita možnost poplačila upnika, ali ko dolžnik in njegova družina kljub skrbnem prizadevanju resnično ne bodo imeli kam (kar mora biti izkazano, praviloma z mnenjem socialne službe) ali je dolžnik oziroma njegova družina v takšnem težkem položaju (zdravstvenem, psihičnem, socialnem), da bi bilo nečloveško nadaljevati z izvršbo. Podane morajo biti okoliščine, ki izgubo doma za dolžnika in njegovo družino delajo posebej težko in ne le v obsegu težav in nevšečnosti, ki redno spremljajo tako izgubo. Takih okoliščin dolžnica ni zatrjevala.

15. Sodišče druge stopnje je iz navedenih razlogov pritožbo tudi v tem delu zavrnilo in odločitev o odlogu izvršbe potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

16. V posledici neuspešne pritožbe dolžnica krije sama svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ).

17. Upnik A. A. s pritrjevanjem prvostopenjskim razlogom k pritožbeni presoji ni pripomogel. Stroške odgovora na pritožbo zato krije sam (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Določba glasi: “Če je v izvršbi na nepremičnino do uveljavitve tega zakona že bila izdana odredba o prodaji, se postopek dokonča po določbah do sedaj veljavnega zakona.“ 2 Sedaj veljavna določba, ki se uporablja po 25. 3. 2018, predpisuje podajo predloga najkasneje 20 dni pred prodajnim narokom. 3 Iz listin v spisu izhaja, da je dolžnica predlog podala sodišču po faxu 11. 11. 2021 od 8.49 pop. do 9.03 pop., torej očitno od 20.49 do 21.03 ure. 4 Četrti odstavek 178. člena ZIZ sodišču nalaga, da o predlogu odloči z odredbo najkasneje en delovni dan pred začetkom sklepne javne dražbe. 5 USRS odločba U-I-171/16, UP-793/16 z dne 11. 7. 2019.