Jedro

Lastninska pravica posameznega dela stavbe je neločljivo povezana s solastninsko pravico na skupnih delih, med skupne dele pa lahko poleg stavbišča sodijo tudi druge nepremičnine (tretji in četrti odstavek 105. člena SPZ). Peti odstavek 105. člena SPZ pa določa, da nihče od solastnikov ne more zahtevati delitve solastnine na skupnih delih, torej tudi ne delitve zemljišča, za katerega je ugotovljeno, da sodi med skupne dele stavbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Odločitev o priglašenih pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Med udeleženci tega postopka teče postopek za delitev solastne nepremičnine, to je parcele 626, k. o. X.1 Z izpodbijanim sklepom ga je sodišče prekinilo do pravnomočnega zaključka nepravdne zadeve III N 827/2020. 2. Zoper takšno odločitev vlaga pritožbo predlagateljica. Uveljavlja pritožbena razloga po 1. in 2. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP). Predlaga razveljavitev sklepa in priglaša (separatne) stroške.

Meni, da je odločitev nepravilna. Postopek je bil iz istega razloga prekinjen že v letu 2016, ko je nasprotni udeleženec vložil predlog za določitev pripadajočega zemljišča, ta pa je bil ustavljen, ker ni založil predujma za izvedenca. Sklicevanje na spremenjeno materialno stanje je neutemeljeno. Gre za zavlačevanje z razdelitvijo. Po pozivu predujma najbrž ponovno ne bo plačal. Na tak način postopek delitve ne bo nikoli končan.

V nadaljevanju navaja, da je nasprotni udeleženec glede dejstva, zaradi katerega je sodišče postopek prekinilo, prekludiran, saj ga ni uveljavljal do prvega naroka. Poudarja, da prekluzija velja tudi v nepravdnih postopkih, zato je bil z izpodbijanim sklepom kršen 286. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP. V postopku je celo trdil, da ne gre za pripadajoče zemljišče. Več kot očitno je, da navedbe prilagaja potrebam postopka. Poleg tega je bilo kršeno določilo 8. člena ZNP oziroma 206. člena ZPP. Ne gre za predhodno vprašanje, od katerega bi bil odvisen postopek delitve, temveč za dejstvo, ki ga je treba rešiti v samem postopku delitve in spada v sklop vprašanj obsega delitve. Obseg funkcionalnega zemljišča in delitev zemljišča so običajna vprašanja delitve solastnine. Nobene ovire ni, da se o tem ne bi moglo odločati znotraj postopka delitve, če bi nasprotni udeleženec predlog pravočasno dal. Prekinitev postopka bi pomenila tudi neekonomičnost in nesmotrnost. Sodišče je na ta načela vezano, zato odločitev o prekinitvi ni stvar proste presoje. Opozarja na izvedeniško mnenje izvedenca A. A., iz katerega izhaja, da ni nobenih ovir za delitev, oziroma da površina parc. št. 625 zadošča za pripadajoče zemljišče k stavbi. Poleg kršitve načela ekonomičnosti in smotrnosti bi bila s prekinitvijo kršena tudi pravica do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja, saj delitev teče že enajst let. Eni stranki se na ta način preprečuje doseči sodno varstvo, drugi pa dopusti zloraba pravic.

3. Pritožba je bila vročena nasprotnim udeležencem. Odgovor je vložil prvi nasprotni udeleženec. Meni, da je odločitev pravilna, pritožba pa neutemeljena.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče se je do vprašanja, ali obseg pripadajočega zemljišča k stavbi, ki (po vzpostavitvi etažne lastnine v postopku II N 405/2015) stoji na parceli 625/2, predstavlja predhodno vprašanje za ta postopek, opredelilo že v svojem sklepu I Cp 756/2016 in pri tem stališču vztraja. V kolikor drži, da del parcele 626 (skupaj s parcelo 625/1) predstavlja pripadajoče zemljišče k stavbi na parceli 625/2, ta del v tem postopku ne bo mogel biti predmet delitve. Kot je bilo v zgoraj navedenem sklepu že obrazloženo, je lastninska pravica posameznega dela stavbe neločljivo povezana s solastninsko pravico na skupnih delih, med skupne dele pa lahko poleg stavbišča sodijo tudi druge nepremičnine (glej tretji in četrti odstavek 105. člena SPZ). Peti odstavek 105. člena SPZ pa določa, da nihče od solastnikov ne more zahtevati delitve solastnine na skupnih delih, torej tudi ne delitve zemljišča, za katerega je ugotovljeno, da sodi med skupne dele stavbe.

6. Iz razlogov, ki so bili navedeni že v sklepu I Cp 756/2016, so neutemeljeni tudi očitki, da so navedbe nasprotnega udeleženca, da del parcele 626 predstavlja pripadajoče zemljišče k stavbi na parceli 625/2, prepozne. Ker so udeleženci s temi razlogi seznanjeni, jih pritožbeno sodišče ne ponavlja. Glede na pritožbene navedbe dodaja le to, da je prvi nasprotni udeleženec sprva sicer res trdil, da parcela 626 ni pripadajoče zemljišče k stavbi na parceli 625/2,2 a je tej trditvi pritožnica nasprotovala.3 To dejstvo je bilo torej ves čas sporno in je sporno še sedaj. O tem, da pravočasnih navedb ni bilo, zato ni mogoče govoriti. Glede na pritožbeno navedbo, da nasprotni udeleženec svoje trditve spreminja, pa pritožbeno sodišče opozarja, da je svoje navedbe v tem delu spremenila tudi predlagateljica.4

7. Postopek delitve je bil zaradi sproženega postopka za ugotovitev pripadajočega zemljišča k stavbi na parceli 625/2 res že enkrat prekinjen, vendar pa to ni ovira za ponovno prekinitev. Za to govori predvsem dejstvo, da bi imela odločitev o spornem predhodnem vprašanju učinek le v tej zadevi in bi zato katera koli stranka lahko naknadno vseeno predlagala določitev pripadajočega zemljišča tudi v postopku ZVEtL-1. Mora pa sodišče ob tem seveda upoštevati tudi načelo ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter pravico ostalih udeležencev do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja.

8. V konkretnem primeru je prvi nasprotni udeleženec predlog za ugotovitev pripadajočega zemljišča sicer res vložil že drugič, a namena, da bi s tem želel le podaljšati postopek, mu (zaenkrat) ni mogoče pripisati. Kot izhaja iz v spis vloženega sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani II N 405/2015 (priloga C2), je prvi nasprotni udeleženec s predlogom v letu 2015, zaradi katerega je sodišče prvič prekinilo postopek, predlagal tudi vzpostavitev etažne lastnine. Ta postopek (II N 405/2015) se je zaključil z meritorno odločitvijo (in ne z ustavitvijo). Postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča (III N 54/2016), pa je bil res ustavljen zaradi neplačanega predujma, vendar pa predujma ni bil dolžan plačati le prvi nasprotni udeleženec, ampak ga je sodišče terjalo od vseh etažnih lastnikov, kasneje pa tudi od vseh udeležencev (tudi od pritožnice). To, da je bil postopek ustavljen, zato ni mogoče pripisati le pasivnosti prvega nasprotnega udeleženca. Ker interesa za to, da se k stavbi na parceli 625/2 ugotovi tudi pripadajoče zemljišče, nima le prvi nasprotni udeleženec, ampak (bi ga morali imeti) vsi etažni lastniki, mu je tudi v tem pogledu težko očitati, da bi moral sam plačati celoten predujem. Ker ta ni majhen5, pritožbeno sodišče sprejema pojasnilo, da je prvi nasprotni udeleženec rabil čas, da je denar zbral in da je sedaj, če bo to potrebno, predujem pripravljen sam plačati.

9. Zamuda, ki je nastala z ustavitvijo postopka za ugotovitev pripadajočega zemljišča ter vložitvijo novega predloga,6 pa delitve solastne nepremičnine tudi ne bo občutno podaljšala, saj je predlagana prednostna obravnava zadeve III N 827/2020. Ob tem je treba poudariti tudi to, da bodo le na ta način sporna vprašanja glede nepremičnin na naslovu ..., celovito (in dokončno) rešena.

10. Drži, da bi predhodno vprašanje lahko sodišče poskušalo rešiti tudi samo, a to samo po sebi ne pomeni, da postopka kljub temu v nadaljevanju ne bi bilo treba prekiniti. Če bi namreč ob reševanju predhodnega vprašanja ugotovilo, da so med udeleženci sporna dejstva, od katerih je odvisna rešitev predhodnega vprašanja, bi moralo postopek prekiniti in udeležence napotiti, da v določenem roku sprožijo postopek za rešitev tega vprašanja (glej prvi odstavek 10. člena ZNP). Pritožbene navedbe o neekonomičnosti in nesmotrnosti ter kršitvi pravice do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja so zato neutemeljene.

11. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

12. O priglašenih pritožbenih stroških bo odločilo sodišče prve stopnje s končno odločbo ob upoštevanju določb ZNP o stroških.

1 Pritožbeno sodišče v nadaljevanju opušča navedbo katastrske občine, saj se vse parcele, ki bodo omenjene, nahajajo v k. o. X. 2 To je bil tudi razlog, da je zoper predlagateljico pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani vložil tožbo I P 3293/2012, s katero je med drugim zahteval ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice na predlagateljico. S tožbo ni uspel, ker je sodišče ugotovilo, da parcela 626 predstavlja pripadajoče zemljišče k stavbi (glej sodbo z dne 23. 5. 2013, list. št. 125). 3 Navajala je, da je skupaj z lastninsko pravico na stavbi, po samem zakonu, pridobila tudi lastninsko pravico na spornem zemljišču. Ker je pravilo, da lastninska pravica na zemljišču sledi lastninski pravici na stavbi veljalo za pripadajoče zemljišče, to je zemljišče, ki je bilo po takrat veljavnih predpisih namenjeno redni rabi stavbe, je s tem trdila, da sporna parcela pripada stavbi na parceli 625/2 (glej pripravljalno vlogo z dne 29. 6. 2010 (list. št. 31)). 4 To je storila po zaključku pravde I P 3293/2012. 5 Sodišče je v postopku III N 54/2016 terjalo plačilo 2.500 EUR. 6 Postopek je bil ustavljen s sklepom 13. 3. 2020, nov predlog pa je bil vložen v oktobru 2020.