Jedro

Ker je tožeča stranka že v upravnem postopku ugovarjala in dokazovala, da je uporabnik, za katerega je uvozila repromaterial, tudi izvozil predelani repromaterial, nato pa še v tožbi ponovila ta ugovor in zahtevala opravo glavne obravnave, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za ugotovitev, da je bilo dejansko stanje v upravnem postopku popolno ugotovljeno in za odločanje na seji.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 932/98-13 z dne 4.11.1999, se razveljavi in zadeva vrne temu sodišču, da opravi nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, v nadaljevanju ZUS) zavrnilo tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 4.5.1998. S to odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Carinarnice L. z dne 21.10.1996, s katero je organ prve stopnje odločil, da je tožeča stranka dolžna plačati carinske in druge uvozne dajatve v znesku 1.011.813,00 SIT za blago, ki je bilo uvoženo po uvoznih carinskih deklaracijah (UCD) z dne 26.8.1994, z dne 10.10.1994, z dne 8.11.1994, z dne 12.7.1994, z dne 19.10.1994, z dne 2.9.1994, z dne 20.9.1994, z dne 3.8.1994, z dne 27.7.1994 in z dne 27.7.1994. Tožeča stranka je po navedenih UCD uvozila za uporabnika I. p.o. v stečaju reprodukcijski material, ki je bil oproščen plačila carine in drugih uvoznih davščin (plačal je le 1 % davščine za uvozno carinsko evidentiranje), ker je uvažal blago po določbi 49. člena Carinskega zakona (Uradni list SFRJ, št. 10/76 - 21/90, v nadaljevanju CZ/76) oziroma po določbi 5. člena Uredbe o merilih, ki se bodo uporabljala pri znižanju carinske stopnje oziroma določitvi carinske stopnje "prosto" pri uvozu blaga v letu 1994 (Uradni list RS, št. 67/93, v nadaljevanju Uredba). Pri uvozu je predložila izjavo uporabnika, da bo uvoženi material v celoti uporabil pri proizvodnji blaga za izvoz, kar pa ni bilo izpolnjeno. Zato je Carinarnica L. na podlagi 2. odstavka 50. člena CZ/76 izdala odločbo, s katero so obračunane davščine.

Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi sledilo utemeljitvi upravnih organov, da pogoji, predpisani za carinsko oprostitev uvoženega blaga, v konkretnem primeru niso bili izpolnjeni. V vseh carinskih deklaracijah je v rubriki 8 kot carinski zavezanec navedena tožeča stranka, ki jo k plačilu carine zavezuje njen položaj carinskega zavezanca v carinskem postopku.

Zavrnilo je tožbena ugovora, da je v obravnavanem primeru carinski zavezanec uporabnik blaga (I. v stečaju) in nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja, saj je menilo, da se s pričami ne more dokazovati dejstva, da je izvozila reprodukcijski material, uvožen s carinsko oprostitvijo. Tožbeno novoto, da bi morala tožena stranka upoštevati, ali gre za t.i. splošno blago, je sodišče prve stopnje prav tako zavrnilo s pripombo, da je iz izjav, predloženih k carinskim deklaracijam, razvidno, da se je uporabnik zavezal vrniti reprodukcijski material v roku enega leta od dneva uvoza.

Tožeča stranka v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 72. člena ZUS in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje oziroma, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi in odpravi odločbo tožene stranke ter odloči, da se tožeča stranka oprosti plačila carine ter toženi stranki naloži povračilo stroškov postopka, z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Sodišče prve stopnje je ne glede na dejstva, da je bilo dejansko stanje v upravnem postopku nepopolno oziroma nepravilno ugotovljeno, odločalo na seji senata, kljub temu, da je tožeča stranka izrecno zahtevala opravo glavne obravnave. Sodišče ni sledilo dokaznemu predlogu, da bi pozvalo družbo I. d.o.o. v stečaju k predložitvi listin, s katerimi bi lahko dokazala, da ni podlage za odmero carine. S pričevanji pristojnih oseb bi lahko dokazala, da je bila obveznost izvoza izvršena. Ker so bile vse poslovne listine v posesti družbe I. d.o.o. v stečaju, s stečajnim upraviteljem pa je bila pretrgana vsakršna komunikacija, tožeča stranka ni mogla precizirati relevantnih dejstev ter te podkrepiti z ustreznimi dokazi.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo razveljavilo, ker je bila ta izdana na podlagi odločanja na seji, ne pa na glavni obravnavi, ki jo je tožeča stranka v tožbi zahtevala ter nato v pritožbi tudi uveljavljala bistveno kršitev postopka v upravnem sporu zaradi tega, ker ni bila opravljena glavna obravnava. Tožeča stranka je namreč že v upravnem postopku pisno ugovarjala ugotovitvam prvostopnega organa, in sicer je trdila, da je družba I. izpolnila izvozne obveznosti. Prvostopni organ teh pripomb ni upošteval iz razloga, da so bili poslani podatki pomanjkljivi, drugostopni organ pa jih je po ponovnem ugovarjanju v pritožbi zavrnil, ker naj bi izvozne carinske deklaracije, na katere se sklicuje tožeča stranka, razdolževale družbo I. po drugih deklaracijah. Kljub temu je sodišče prve stopnje ocenilo, da je bilo dejansko stanje v upravnem postopku popolno in pravilno ugotovljeno ter je odločitev sprejelo na seji, ugovor tožeče stranke o nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju pa zavrnilo.

Po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje v upravnih spisih ni imelo podlage, da bi v pripravljalnem postopku sprejelo ugotovitev, da je bilo dejansko stanje v upravnem postopku popolno in pravilno ugotovljeno in da bo zato odločalo na seji. Poleg tega take odločitve tudi ne bi smelo sprejeti, ker je tožeča stranka izrecno predlagala opravo glavne obravnave. S tem je sodišče prve stopnje bistveno kršilo pravila postopka v upravnem sporu, saj bi glede na določbe 1. in 2. odstavka 50. člena ZUS moralo opraviti glavno obravnavo.

V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje opraviti glavno obravnavo, samo ugotoviti dejansko stanje in nato ponovno odločiti o zakonitosti izpodbijane odločbe tožene stranke.

Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega na podlagi določbe 74. člena ZUS pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in mu zadevo vrnilo, da opravi nov postopek.