Jedro

Predlog za taksno oprostitev, ki vedno vključuje tudi predlog za odlog ali obročno plačilo sodne takse, za en postopek in ob enakih okoliščinah lahko stranka poda le enkrat.

Pravno osebo se glede na določbo tretjega odstavka 11. člena ZST-1 lahko oprosti plačila sodnih taks oziroma se ji odloži plačilo sodnih taks ali ji dovoli obročno plačilo sodnih taks le za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka. Ker je bilo predlogu tožene stranke za odlog plačila sodne takse za pritožbeni postopek ugodeno in ji je bila obveznost plačila sodne takse odložena za 18 mesecev od pravnomočnosti sklepa o odlogu plačila sodne takse, plačilo sodne takse ni bilo več procesna predpostavka za tek pritožbenega postopka in odločitev o pritožbi.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II.Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse z dne 15. 4. 2024.

2.Zoper izpodbijani sklep je tožena stranka vložila pravočasno pritožbo. Pritožbenemu sodišču predlaga, da spremeni izpodbijani sklep tako, da ugodi predlogu tožene stranke za oprostitev plačila sodnih taks oziroma plačilu na obroke, oziroma podrejeno, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša pritožbene stroške.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.V obravnavani zadevi je tožena stranka 7. 7. 2022 vložila predlog za taksno oprostitev za pritožbeni postopek. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 24. 8. 2022 zavrnilo predlog tožene stranke za (delno) oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek. Predlogu tožene stranke za odlog plačila sodne takse za pritožbeni postopek je ugodilo in toženi stranki odložilo plačilo sodne takse za pritožbeni postopek v višini 5.205,00 EUR za 18 mesecev od pravnomočnosti sklepa. Zavrnilo je podrejeni predlog tožene stranke za obročno plačilo sodne takse za pritožbeni postopek in razveljavilo plačilni nalog z dne 23. 6. 2022. Sklep je postal pravnomočen dne 13. 9. 2022. Sodišče prve stopnje je toženi stranki 26. 10. 2022 izdalo nov plačilni nalog za plačilo odložene sodne takse v višini 5.205,00 EUR, s katerim je toženo stranko pozvalo, da sodno takso plača 13. 4. 2024. Tožena stranka je 15. 4. 2024 vložila predlog za oprostitev plačila sodne takse po plačilnem nalogu z dne 26. 10. 2022. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse z dne 15. 4. 2024 zavrglo z utemeljitvijo, da je s sklepom z dne 23. 4. 2024 toženo stranko pozvalo k dopolnitvi predloga, ta je dopolnitev vložila, vendar predloga ni dopolnila v skladu s pozivom sodišča, zato je predlog ostal nepopoln in ga je bilo treba zavreči. Nadalje je pojasnilo, da je bilo v obravnavanem primeru predlogu tožene stranke za odlog plačila takse za pritožbeni postopek že pravnomočno ugodeno s sklepom z dne 24. 8. 2022, ki je postal pravnomočen 13. 9. 2022. Sodišče iste stvari ne sme na novo obravnavati in o njej odločati, če je bilo o stvari že pravnomočno razsojeno. Zaključilo je, da bi bilo ponovno odločanje o predlogu mogoče le v primeru spremenjenih okoliščin, ki pa jih tožena stranka ne zatrjuje.

5.Sodišče mora ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, ali je stvar že pravnomočno razsojena (drugi odstavek 319. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s tretjem odstavkom 1. člena Zakona o sodnih taksah - ZST-1). Pravnomočna odločitev o zadevi veže tako stranke kot sodišče in prepoveduje ponovno sojenje o isti stvari. Prepoved ne bis in idem velja tudi v postopku za oprostitev plačila sodne takse. Predlog za taksno oprostitev, ki vedno vključuje tudi predlog za odlog ali obročno plačilo sodne takse, za en postopek in ob enakih okoliščinah lahko stranka poda le enkrat. Ponovno odločanje o tovrstnem predlogu (po pravnomočni odločitvi o prvem predlogu) je mogoče le v primeru spremenjenih okoliščin. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožena stranka spremenjenih okoliščin ni zatrjevala, pritožnica pa v pritožbi te ugotovitve sodišča prve stopnje ne izpodbija. Ker je bilo o predlogu tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek v tem postopku že pravnomočno odločeno, je sodišče prve stopnje ponoven predlog tožene stranke pravilno zavrglo (drugi odstavek 319. člena in prvi odstavek 274. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

6.Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da se pravno osebo glede na določbo tretjega odstavka 11. člena ZST-1 lahko oprosti plačila sodnih taks oziroma se ji odloži plačilo sodnih taks ali ji dovoli obročno plačilo sodnih taks le za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka. Ker je bilo predlogu tožene stranke za odlog plačila sodne takse za pritožbeni postopek ugodeno in ji je bila obveznost plačila sodne takse odložena za 18 mesecev od pravnomočnosti sklepa o odlogu plačila sodne takse, plačilo sodne takse ni bilo več procesna predpostavka za tek pritožbenega postopka in odločitev o pritožbi. Že iz tega razloga je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju predloga tožene stranke z dne 15. 4. 2024 pravilna.

7.Pritožbeno sodišče se je opredelilo do tistih pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1) in ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

8.Tožena stranka ni uspela s pritožbo, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

-------------------------------

1Primerjaj npr. sklepe Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 192/2016 z dne 11. 5. 2016, I Cpg 1182/2016 z dne 16. 11. 2016 in I Cpg 534/2021 z dne 25. 10. 2021.