Jedro

Ugotovitev, da pritožnik ni plačal sodne takse za pritožbo proti sodbi, nima opore v spisovnem gradivu.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom štelo, da je napoved pritožbe, ki jo je podala tožena stranka, umaknjena.

Tožena stranka je vložila proti temu sklepu pravočasno pritožbo.

Pritožbenemu sodišču smiselno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. V pritožbi trdi, da je sporno takso pravočasno plačala.

Priložila je potrdilo o plačilu.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep utemeljilo z dejstvom, da tožena stranka ni plačala sodne takse za pritožbo v roku 15 dni po opominu. Za takšno ugotovitev o procesni predpostavki, ki mora biti v konkretnem primeru izpolnjena, da bi pritožnik lahko uveljavil pravico do pritožbe proti sodbi (3. odst. 497. čl. in 3. odst. 496. čl. ZPP/99), pa sodišče prve stopnje po podatkih spisa ni imelo podlage. Sodne takse se, če se plačujejo v gotovini (1. odst. 6. čl. Zakona o sodnih taksah in 2. odst. 1. čl. Pravilnika o izdajanju in uporabi sodnih kolekov), plačujejo na ž.r. Republike Slovenije, ki ga vodi APP, ne pa pri sodišču. Ali je pritožnik plačal dolgovano sodno takso na ž.r., pa sodišče, kot izhaja iz spisovnih podatkov, ni preverjalo. Zato pritožbeno sodišče, upoštevaje, da pritožnik trdi in dokazuje, da je sodno takso pravočasno plačal, izpodbijani ugotovitvi o neplačilu sodne takse ne more slediti. Tako se izkaže, da ni izpolnjen dejanski stan, na katerem temelji v pritožbi izpodbijana domneva o umiku napovedi pritožbe.

Pritožbeno sodišče je zato odločilo, kot je razvidno iz izreka sklepa (3. tč. 365. čl. ZPP/99).