Jedro

Pravilen izračun vrednosti zemljišča in nasada je odvisen od odgovora na vprašanje, za kakšen sistem nasada je šlo pri predmetnem hmeljišču v času podržavljenja. V zadevi namreč ni sporno, da je zemljišče ob podržavljenju bilo kmetijsko zemljišče, na katerem so se ob podržavljenju nahajale hmeljske žičnice in sadike hmelja. Odgovor na vprašanja, ali je takšen nasad šteti za sodoben trajni nasad ali le za trajni nasad, pa je treba poiskati v pravilno in popolno izvedenem posebnem ugotovitvenem postopku.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba RS, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, številka 464-125/2003/35 z dne 7. 10. 2008 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške upravnega spora v višini 350 EUR v roku 15 dni, povečane za 20% DDV, do tedaj brez obresti, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Tožena stranka, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je z izpodbijano odločbo številka 464-125/2003/35 z dne 7. 10. 2008, v 1. točki izreka odločila, da se pritožbi Slovenske odškodninske družbe ugodi in se odpravita 1. in 2. točka izreka odločbe Upravne enote Žalec, številka 321-223/39 z dne 25. 5. 2007, v 2. točki izreka odločila, da se upravičenki A.A. vrne podržavljena parcela številka 519, travnik v izmeri 13.034 m2 k.o. ..., v obliki odškodnine v obveznicah Slovenske odškodninske družbe d.d. v višini 4.958,60 DEM oziroma 2.535,30 EUR, ki jih je dolžna upravičenki izročiti Slovenska odškodninska družba d.d. (SOD) in v 3. točki odločila, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka. Odločitev je pojasnila z ugotovitvijo, da v zadevi ni sporno, da je bilo z odločbo OLO Žalec, Komisije za arondacijo, številka 462-14/63-33 z dne 20. 4. 1963, A.A. podržavljeno kmetijsko zemljišče parc. št. 519, travnik 5, v izmeri 13.034 m2, ki je bilo ob podržavljenju vpisano v vl. št. 451 k.o. ... in da nepremičnine ni mogoče vrniti v naravi zaradi ovir po tretjem odstavku 16. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91, 56/92 – odl. US, 13/93 – odl. US, 31/93, 24/95 – odl. US, 20/97 odl. US, 65/98, 76/98 – odl. US, 66/00, 11/01 – odl. US, 54/02 – odl. US in 18/05 – odl. US, v nadaljevanju ZDen). Sporna je višina odškodnine, ki pripada upravičenki za podržavljeno nepremičnino. Sklicevala se je na določbo 44. člena ZDen in na njeni osnovi sprejet Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč uporabljenih za gradnjo v postopku denacionalizacije (Uradni list RS, št. 16/92 in 21/92 – v nadaljevanju Odlok). Ne glede na to, da je bila v času podržavljenja po uradnih podatkih kultura parcele travnik 5, pa iz odločbe o podržavljenju izhaja, da so se ob podržavljenju na parceli nahajale hmeljske žičnice in sadike hmelja, za kar je bila ob podržavljenju določena odškodnina. Pri izračunu vrednosti podržavljenega zemljišča je bilo zato treba upoštevati določbo 4.a člena Odloka, ki določa, da se po tem Odloku izračunava tudi vrednost podržavljenega trajnega nasada, trajni nasad pa so po določbi drugega odstavka 4.a člena Odloka tudi hmeljišča. Pojasnila je tudi, da izračun, ki ga je za ugotovitev vrednosti podržavljenega nasada uporabil prvostopni organ in temelji na ocenjevalnem poročilu vrednotenja nepremičnin z dne 11. 1. 2003, ki ga je izdelal B.B. univ. dipl. ing., ni v skladu s 44. členom ZDen in z določbami Odloka, zato je tožena stranka višino odškodnine izračunala ponovno. Tožena stranka namreč ugotavlja, da je cenilec v točki 2.1.3. cenilnega poročila navedel pravilne izhodiščne podatke kot osnovo za izračun vrednosti predmetne nepremičnine, vendar pa je po oceni tožene stranke neutemeljeno in v nasprotju z določbami teh predpisov pri izračunu vrednosti uporabil drugačne podatke za naslednje elemente izračuna. V nasprotju z določbo 4.b člena Odloka je vrednost IVTN sestavil iz vrednosti VZ = vrednost zemljišča in VHN = vrednost hmeljskega trajnega nasada z leseno žično oporo, kar nima podlage v določbah Odloka. Po določbah Odloka se vrednost IVTN izračuna po 3. in 4. členu Odloka in tako izračunani IVTN zajema skupno vrednost zemljišča in investicije za sodobni trajni nasad, saj so vrednosti količnikov za izračun vrednost zemljišč za hmeljišče prav zaradi tega dejstva višje, kot so vrednosti njive in drugih primerljivih katastrskih kultur (priloga 1 Odloka) v istem katastrskem kraju. Prav tako je v nasprotju z določbo 2. točke 4.c člena Odloka uporabil KMVT v višini 1 namesto 0,5. V nasprotju s 3. točko 4.c člena Odloka je uporabil AM v višini 0,89 namesto 0,5. Pri tem se neutemeljeno sklicuje na vrednost investicije v trajni hmeljski nasad z leseno žično oporo, ki jo je določil na podlagi predhodnih mnenj Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu ter velika števila cenitev hmeljskih nasadov za C. d.d. v stečaju. Metodologijo izračuna vrednosti hmeljišč za namen denacionalizacijskih postopkov določa le ZDen in na njegovi podlagi sprejeti podzakonski predpisi, ki jih je dolžan upoštevati tudi izvedenec. Ker je tožena stranka ugotovila, da je odločitev prvostopnega organa temeljila na zmotni presoji dokazov in je bil napačno uporabljen pravni predpis, pritožba pa utemeljena, je na podlagi prvega odstavka 243. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 47/86 – v nadaljevanju ZUP/86), ki se v zvezi z določbo 234. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 42/06 – UPB) uporablja v zadevah, v katerih je bila zadeva vložena pred 1. 4. 2000, odločil kot je navedeno v izreku.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da je izpodbijana odločba nezakonita, izdana ob bistvenih kršitvah določb postopka, zmotni in nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja ter napačni uporabi materialnega prava. Prav tako je izdana v nasprotju z napotili sodbe upravnega sodišča, opr. št. U 204/2007 z dne 13. 2. 2008. Ni sporno, da je bilo tožeči stranki nacionalizirano zemljišče s hmeljskimi sadikami in sodobno hmeljsko žičnico in da vrnitev v naravi ni možna, ker je to zemljišče danes v zasebni lastni. Ne strinja se s stališčem, ki ga je zavzel drugostopni upravni organ, da je treba opraviti izračun po določbah 3., 4., 4.c. in 4č. člena Odloka oziroma meni, da so bile te določbe napačno uporabljene. Prvostopni upravni organ je pravilno ugotovil, da znaša vrednost samega zemljišča 33.636,85 DEM, brez investicije, drugostopni organ pa je to vrednost napačno upošteval kot vrednost zemljišča in investicije. Tako je dejansko upošteval, kot da je bilo tožnici nacionalizirano le zemljišče, ni pa upošteval vrednosti, ki jo predstavlja investicija v sadike in predvsem žičnico in znaša po pravilni ugotovitvi v upravnem postopku angažiranega sodno zapriseženega cenilca še nadaljnjih 37.146,90 DEM. Tako bi ob pravilni uporabi materialnega prava in pravilni in popolni ugotovitvi dejanskega stanja bila skupna vrednost zemljišča in investicije IVTN 70.783,75 DEM (in ne le 33.636,85 DEM), kot je to pravilno ugotovil prvostopni upravni organ v svoji odločbi z dne 25. 5. 2007. V nadaljevanju je toženka materialno pravo napačno uporabila tudi s tem, ko je uporabila za izračun formulo iz 1. točke 4.č. člena Odloka. Prezrla je namreč, da je v predmetni zadevi šlo za nacionalizacijo sodobnega trajnega nasada, na kar je izvedenec posebej opozoril na strani 8 cenitve. Za izračun vrednosti sodobnega trajnega nasada pa je predpisana uporaba formule iz 3. točke 4.č. člena Odloka. Glede na navedeno sodišču predlaga, da se odločbi tožene stranke in odločba upravne enote odpravita in da je SOD dolžna tožeči stranki izročiti odškodnino v obliko obveznic v višini 66.112,02 DEM oziroma 33.802,54 EUR. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in odgovor na tožbo v katerem prereka tožbene navedbe kot neutemeljene, iz razlogov razvidnih iz obrazložitve izpodbijane odločbe. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Stranka z interesom v tem upravnem sporu, Slovenska odškodninska družba d. d., odgovora na tožbo ni posredovala.

K 1. točki izreka: Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi tožeča stranka izpodbija odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, številka 464-125/2003/35 z dne 7. 10. 2008, s katero je tožena stranka na podlagi prvega odstavka 243. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. SFRJ, št. 47/86, ZUP/86) odločila, da se 1. in 2. točka izreka delne odločbe Upravne enote Žalec, številka 321-223/93 z dne 25. 5. 2007 odpravita in da se upravičenki A.A. za podržavljeno zemljišče parc. št. 519, travnik, v izmeri 13034 m2, k.o. ..., izplača odškodnina v obveznicah SOD, v višini 4.958,60 DEM oziroma 2.535,30 EUR.

O tožbi zoper izpodbijano odločbo je Upravno sodišče Republike Slovenije, oddelek v Celju, že odločalo in 10. 2. 2009 izdalo sodbo U 302/2008, s katero je tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke zavrnilo. Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka vložila revizijo, ki jo je Vrhovno sodišče Republike Slovenije s sklepom X Ips 95/2009 dovolilo iz razloga po 1. točki drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/2006 in 62/2010, v nadaljevanju ZUS-1). Pojasnilo je, da je pravilen izračun vrednosti zemljišča in nasada odvisen od odgovora na vprašanje za kakšen sistem nasada je šlo pri predmetnem hmeljišču v času podržavljenja. Če je bilo podržavljeno hmeljišče, ki je bilo v času podržavljenja sodobni trajni nasad, je za izračun vrednosti takega nasada treba uporabiti formulo iz 3. točke in ne 1. točke prvega odstavka 4.č člena Odloka. Ker je dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijanega upravnega akta med strankama sporno, bi prvostopno sodišče v tej zadevi moralo opraviti glavno obravnavo, z odločanjem na seji pa je bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu iz drugega odstavka 75. člena v zvezi s prvim odstavkom 51. člena in 2. alineje tretjega odstavka 59. člena ZUS-1. Iz tega razloga je Vrhovno sodišče reviziji ugodilo, izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 93. člena ZUS-1 v celoti razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V obravnavani zadevi, v postopku ponovnega odločanja, sodišče ob upoštevanju stališča Vrhovnega sodišča RS izraženega v sklepu X Ips 95/2009 z dne 10. 11. 2010, ugotavlja, da je v zadevi sporna uporaba določb Odloka, ki določa način vrednotenja podržavljenega zemljišča in ki v določbi 44. člena ZDen določa, da se vrednost podržavljenega premoženja določi po stanju premoženja v času podržavljenja in ob upoštevanju njegove sedanje vrednosti. V zadevi ni sporno, da je zemljišče parc. št. 519 ob podržavljenju bilo kmetijsko zemljišče, na katerem so se ob podržavljenju nahajale hmeljske žičnice in sadike hmelja, prav tako ni sporno, da je bila upravičenki za podržavljeno nepremičnino izplačana odškodnina v skupni višini 764.952 din. Sporno med strankama upravnega spora je, ali je takšen nasad šteti kot sodoben trajni nasad, kot to zatrjuje tožeča stranka, ali kot trajni nasad. Odgovor na to vprašanje, ki je odločilnega pomena za pravilno uporabo materialnega prava, je treba poiskati v pravilno in popolno izvedenem posebnem ugotovitvenem postopku z izvedbo dokazov, ki so primerni za dokazovanje dejstev, na podlagi katerih se izda odločba (159. člen ZUP/86). Sodišče ugotavlja, da so to podatki, ki so že priloženi upravnemu spisu, kot na primer listina o podržavljenju OLO Žalec, Komisije za arondacijo, opr. št. 426-14/63 z dne 20. 4. 1963, ki vsebuje predvsem podatke o plačilu denarne odškodnine za podržavljeno nepremično, hmeljsko žičnico in hmeljske sadike ter upravnemu spisu priloženo ocenjevalno poročilo vrednotenja nepremičnin z dne 11. 1. 2003. Slednje poročilo je po presoji sodišča treba ovrednotiti v smislu določb 5. poglavja ZUP/86 (izvedenci), tudi v smislu 191. člena ZUP/86. Po ugotovitvi vrste sistema podržavljenega nasada (hmeljišča), pa bo treba skladno z napotilom Vrhovnega sodišča RS izraženem v sklepu X Ips 95/2009 z dne 10. 11. 2010, uporabiti bodisi formulo za izračun vrednosti iz 3. točke 4 č. člena Odloka (če se bo ugotovilo, da je bil podržavljen sodoben trajni nasad), oziroma formulo iz 1. točke 4 č. člena Odloka, če je bil podržavljen trajni nasad.

Ker navedene, za odločitev relevantne okoliščine, niso bile razjasnjene in so torej v bistvenih točkah dejstva nepopolno ugotovljena ter je treba pravo dejansko stanje ugotoviti v upravnem postopku, je moralo sodišče na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 izpodbijani akt odpraviti in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrniti prvostopnemu organu v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo treba, ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1), dopolniti ugotovitveni postopek in razjasniti dejansko stanje v zgoraj nakazani smeri.

K 2. točki izreka: Tožeča stranka je ob vložitvi tožbe zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Sodišče je o njeni zahtevi odločalo na podlagi določbe tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbi ugodi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi ali ugotovi nezakonitost izpodbijanega akta, se tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s pravilnikom, ki ga izda ministrica oziroma minister, pristojen za pravosodje. Prisojeni znesek plača toženec.

Upoštevaje določbo 2. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07, Pravilnik) sodišče ugotavlja, da je tožnika v upravnem sporu zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, zadeva pa je bila rešena na seji, zato je skladno z določbo drugega odstavka 3. člena Pravilnika tožniku priznalo stroške v višini 350 €.